12.07.2015 Views

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

14N O V I C EPROFESIONALNI STRESKateri poklici so po najnovej{ih statisti~nihpodatkih najbolj ogro`eni, dazapadejo v psihi~ni stres zaradi pomanjkanjanaklonjenosti in posledi~ne nemilostisvoje najbli`je okolice?U~itelji in vzgojitelji, policisti, zdravnikinujne medicinske pomo~i, dru`inski zdravnikiin zobozdravniki, najrazli~nej{i svetovalciin umetniki. Kak{en je davek, ki ga na-{teti poklici pla~ujejo zaradi preobremenjenostiin stresa na delovnem mestu, bo moralaznanost {e ugotoviti s poglobljenimi raziskavamina prostovoljcih. Ena takih raziskavbo v letu 2003 stekla na Japonskem.nmVir: US TodayZDRAVNIKI INDELOHOLIZEMRezultati raziskav o dol`ini delovnega~asa v zahodni Evropi in v ZDA pri-~ajo, da sodijo zdravniki med deloholikeoziroma med profile, ki najve~ ~asaprebijejo na delovnem mestu. Tudi kadarniso v slu`bi, so v stalni pripravljenosti (“latentnode`urstvo”), na obiskih pri bolnikih,na izobra`evanju ali pa doma sedijo pri knjigiin {tudirajo oziroma brskajo za najnovej-{imi podatki in informacijami po svetovnemspletu. Ve~ina zdravnikov v pisanem delovnemritmu u`iva oziroma vsaj nima ni~ protinjemu - dokler se prostovoljno odlo~a zanj.^im pa je vmes prisila in administrativnopodalj{evanje ali kraj{anje delovnega ~asa inbirokratsko pospe{evanje ali zaviranja “deloholizma”,se pojavi negodovanje in odpor.Zdravnik kot suvereni strokovnjak in individualist(sposoben in pripravljen za skupinskodelo in sodelovanje) si je zmo`en in pripravljensam oblikovati svoj delovni ritemin uravnavati dol`ino delovnega ~asa po lastnipresoji. Neizpodbitno dejstvo, ki je pred~asom `e streznilo nem{ko ministrico zazdravstvo, je ta trenutek aktualno tudi v Sloveniji.nmVir: QuelleRECEPT ZA VODENJEUspe{en mened`ment v zdravstvu najbi po mnenju poznavalcev na pragu21. stoletja temeljil na t. i. “poslovnidemokraturi”. ^eprav je demokracija v posluin karieri na podro~ju zdravstva danespisana z veliko za~etnico, ne predstavlja vednonajbolj{e re{itve. Eden najve~jih teoretikovin praktikov modernega mened`menta,ameri{ki strokovnjak izraelskega poreklaIchak Adizes, je na svojem predavanju zaameri{ke mened`erje v zdravstvu izjavil, daje za sodobno mened`ersko vodenje potrebnanekak{na “demokratura” (posre~ena me-{anica vseodre{ujo~e demokracije in manjpriljubljene, vendar pogosto nujne in neizogibnediktature) - demokracija pri oblikovanju,izbiri in sprejemanju odlo~itev,diktatura pri njihovem uvajanju, izvajanjuin uresni~evanju. Bistveno za zagotavljanjeuspe{nosti in u~inkovitosti je predvsem odprto,demokrati~no oblikovanje odlo~itev,njihovo izvr{evanje pa mora biti strogo, na-~elno in brezkompromisno. Popolna demokracijaje pogosto neprimerna iz dveh razlogov:1. ljudje pove~ini zanjo ({e) niso dovolj zreliin nad seboj potrebujejo vsaj kan~ek strogeavtoritete (~e ne celo prisile);2. zelo rada se sprevr`e v nespodbudni innevarni “laissez faire”.Po profesorjevem mnenju so dobri mened`erjipredvsem uspe{ne`i, ki v sebizdru`ujejo {tiri temeljne sposobnosti(igrajo 4 klju~ne vloge):1. znajo zadovoljiti (pridobiti in ohraniti)kupce in uporabnike - vloga samotnegajezdeca,2. znajo upravljati v skladu s ~rko zakona- vloga birokrata,3. so podjetni in prodorni - vloga za`igalcain navdu{evalca,4. znajo zdru`evati in povezovati ljudi vsvoji ekipi (“spolzke ribe,” oportuniste,ki so prilagodljivi, neukrotljivi, nepredvidljiviin neulovljivi hkrati) -vloga integratorja.nmVir: Washington PostPRAVA KRIZA ZDRAVSTVA“Kdaj je zdravstvo v krizi?”Zgornje vpra{anje je udele`encem zastavilaskupina japonskih zdravnikov na decembrskemposvetovanju v Jokohami. Udele`enciposvetovanja z vseh celin, med katerimiso prevladovali zdravniki in strokovnjaki,povezani z zdravstvom, iz Japonske inAzije nasploh, ZDA, Kanade in Avstralije, kiso na strokovnem sre~anju predstavili svojevizije in konkretna prizadevanja za izoblikovanjein vzpostavljanje oziroma ohranjanje~im bolj stabilnega, perspektivnega inu~inkovitega sistema zdravstvenega varstva.Na vpra{anje o pravem obrazu krize zdravstvaso gostitelji dobili {tevilne odgovore, kiso jih ob koncu strnili na en sam skupni imenovalec:Zdravstvo je v krizi tedaj, ko muuporabniki ne zaupajo ve~ in se ga zato tudiizogibajo, zdravniki in njihovi sodelavci pase za~nejo pospe{eno ukvarjati z vpra{anjem:“Zakaj ljudje ne ’naro~ajo in ne kupujejo’ve~ njihovih storitev?” nmVir: UPISAMOZDRAVLJENJE­ IZID ŽREBANJA PRISPELIHANKETNovembra 2002 so bile reviji Isis prilo`eneankete podjetja Lek d.d., s katerimso `eleli pridobiti mnenjazdravnikov o samozdravljenju. Vsem, ki bivrnili izpolnjen vpra{alnik, so obljubili udele`bov nagradnem `rebanju, s katerim bitrem anketirancem omogo~ili udele`bo na9. konferenci evropskega zdru`enja za splo-{no/dru`insko medicino - WONCA EU-ROPE 2003, ki bo od 18. do 21. junija 2002v Ljubljani. Tako se je 6. januarja 2003 sestalakomisija in v sestavi Mojca Slana, dipl.oec., mag. Gregor Lipov{ek, dipl. ing. kem.,mag. Natalija Ulaga, mag. farm., in TamaraKiller, mag. farm., iz`rebala tri nagrajence.Brezpla~no se bodo konference WONCAEUROPE 2003 udele`ile: Nu{a ^ede, dr.med., Dora Jeler, dr. med., in Silveli BogatajPremern, dr. med.ISIS februar 2003

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!