glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
57O B V E S T I L Abudi za ustanovitev pa so {e dodatno pripomogliin jo pospe{ili tudi podpisi 18 ginekologov,ki so izrazili pobudo za ~imprej{-nje sre~anje. Povedala je, da se vrtimo v za-~aranem krogu kolizije ponujenega programastoritev, predpisanih normativov instandardov varnega in strokovnega dela,zato je nujno potrebno, da se v to vklju~istroka. Zaradi istega razloga je bila pred ve~kot {tirimi leti ustanovljena projektna skupina,kasneje skupina za spremljanje glavarinskegasistema v ginekologiji in nazadnjepodskupina za ambulantno ginekologijo priZdravni{ki zbornici <strong>Slovenije</strong>, ki je spremljalain opozarjala na organizacijske in vsebinskenepravilnosti ter se pogajala o pomembnihvsebinah z zavarovalnico. V Zdru-`enju za preventivno in ambulantno ginekologijo,ki ga ustanavljamo, vidi mo`nostdejavnega oblikovanja strokovnih vsebin insoustvarjanja novih smernic za razvoj ginekologijein porodni{tva v Sloveniji, izrazilaje tudi `eljo, da bi bilo to “rojstvo” zdravegain vitalnega zdru`enja.K 2. to~ki: Izvolitev skup{-~inskih organovIzvolitev skup{~inskih organov je vodilaMagdalena Bo`i~, dr. med.Predlagani kandidati v delovno predsedstvo(Magdalena Bo`i~, dr. med., Polona JermanKa~i~, dr. med., Alenka Zagode Kren-~i~, dr. med., Dragica Rejec Taljat, dr. med.),za zapisnikarja (Nives Ro`i~ Vi~i~, dr. med.),za overovatelja zapisnika (Jasna Kostanj{ek,dr. med., Cvetka Fakin, dr. med.), za volilnokomisijo (Filip Simoniti, dr. med., MojcaJemec, dr. med., Darja Arko, dr. med., MiroslavLakti~, dr. med.), za verifikacijsko komisijo(Marko Mlinari~, dr. med., mag. Du-{ica Glu{i~), za komisijo za sklepe (PolonaJerman Ka~i~, dr. med., Marko Mlinari~, dr.med., Alenka Zagode Kren~i~, dr. med.) sobili enoglasno potrjeni z dvigom rok.K 3. to~ki: Poro~ilo o pripravahza ustanovitev Zdru`enjaPoro~ilo je pripravila Alenka Kren~i~ Zagode,dr. med. Povedala je, da je ideja o ustanovitvizdru`enja prisotna s strani kolegovginekologov in porodni~arjev in s strani RSK`e dalj ~asa. Na podro~ju ginekologije in porodni{tvaje v Sloveniji organiziranih `e nekajzdru`enj, od katerih so nekatera `e vrstolet dejavna in priznana, nekaj pa jih je v ustanavljanju.Podro~je, ki dejavno povezujenajve~je {tevilo ginekologov, ve~ kot 100,nima svojega strokovnega zdru`enja. Na pobudoRSK je bil 30. 9. 2002 sklican sestanekpredsednikov zdru`enj za: perinatalno medicino,za reproduktivno medicino, za endoskopskokirurgijo, ultrazvo~nega dru{tva,senolo{kega dru{tva, dru{tva za ginekolo{-ko onkologijo in kolposkopijo, za menopavzo,za uroginekologijo in zdru`enja ginekologovin porodni~arjev. Sestanka sta se udele`ilaprof. dr. @iva Novak Antoli~ kot predstavnica<strong>Slovenije</strong> v EBCOG-u (evropskemginekolo{kem forumu) in prim. MatijaCevc, ki je predstavil poglede in stali{~a Slovenskegazdravni{kega dru{tva z vidika ustanavljanja{tevilnih strokovnih zdru`enj terlegitimnosti predstavljanja le-teh v mednarodnemprostoru. Sestanka sta se udele`iliDragica Taljat, dr. med., ki je na{a predstavnicav RSK, in Alenka Zagode, dr. med., kista pojasnili skupno mnenje podskupine zaambulantno ginekologijo, da smo ZA ustanovitevZdru`enja, vendar je to potrebnopotrditi na zboru ambulantnih ginekologov.Predstavljen je bil tudi koncept dela novoustanovljenegaRSK-ja, ki temelji na sodelovanjuz zdru`enji in dru{tvi in poudarja tudipomen povezave med njimi. Posameznazdru`enja naj bi se, ~e bodo tako `elela, povezalav zvezo zdru`enj ob ohranjeni avtonomijiposameznega od njih. Predlagana jebila ustanovitev za~asnega odbora zdru`enj,ki ga bo vodila prof. @iva Novak Antoli~, namestnicapa bo prof. Helena Meden Vrtovec,vse do ustanovnega sestanka “krovnegazdru`enja” in volitev, ki bodo potekale jeseni2003, hkrati s tretjim kongresom ginekologovin porodni~arjev <strong>Slovenije</strong>.Alenka Zagode, dr. med., je razlo`ila, dase lahko organiziramo:1. kot samostojno dru{tvo v skladu z Zakonomo dru{tvih (Ur. l. RS, {t. 60/95), zakaterega je potrebna ustanovitvenaskup{~ina in statut, ki ga je potrebno skupajz zapisnikom skup{~ine predo~iti invlo`iti pri pristojni UE, ter najmanj trije~lani, ki morajo overoviti svoje podpisepri notarju. Avtonomija samostojnegadru{tva je ve~ja;2. v okviru `e obstoje~ega Zdravni{kegadru{tva kot sekcija oziroma zdru`enje, zakar pa prej omenjeni postopki niso pomembni.Za to varianto se je odlo~ilo ve-~ina za zdaj registriranih dru{tev.Pojasnila je, da je namen Zdru`enja prostovoljno,samostojno, strokovno, stanovsko,nestrankarsko, neprofitno, javno instrokovno zdru`evanje ginekologov, ki delajona podro~ju preventivne ambulantneginekologije.K 4. to~ki: PredstavitevanketeRezultate ankete je predstavil Marko Mlinari~,dr. med. Povedal je, da je bilo izpolnjenih70 anket, starost ginekologov od 32do 69 let, ve~ kot polovica vpra{anih ginekologovdela na primarni ravni do 10 let, najstarej{ipa `e 37 let.Na vpa{anje, koliko medicinskih sesterimamo v delovni skupini, smo dobili odgovor,da ima 53 odstotkov eno sestro, 34 odstotkovdve sestri, na vpra{anje o izobrazbenistrukturi smo dobili odgovor, da 42 delovnihskupin od 70 nima babice, ob 28 babicjih ima 23 srednjo izobrazbo, 4 vi{jo, 1visoko. Druga medicinska sestra v delovniskupini: 37 je srednjih medicinskih sester,13 je vi{jih medicinskih sester, 4 ambulanteimajo vi{jo sestro le ob~asno ali za 4 ure, 5medicinskih sester ima visoko izobrazbo.Na vpra{anje, ali se ginekolog `eli vklju-~iti v delo v bolni{nici, se jih je 32 (46 odstotkov)opredelilo, da `elijo sodelovati pridelu v bolni{nici, 34 (48 odstotkov) pa jih jedejalo, da v bolni{nici ne bi delali.Odgovori na vpra{anje, ali bi mlaj{i kolegiraje delali v bolni{nici, starej{i pa ne aliobratno, niso bistveno odstopali pri mlaj-{ih ali tistih z dalj{im specialisti~nim sta`em.Na vpra{anje, kak{na naj bi bila oblika sodelovanjain ali bi samo de`urali, jih je 61(87 odstotkov) dejalo, da ne bi bili pripravljenisamo de`urati, trije pa bi bili pripravljenitudi samo de`urati.Na vpra{anje, ali bi delali in de`urali vbolni{nici, jih je 24 (34 odstotkov) odgovorilo,da bi bili pripravjeni tako delati kot de-`urati v bolni{nici, 43 (62 odstotkov) pa ne.32 bi jih delalo samo v bolni{nici, 3 bi bilipripravljeni le de`urati.Na vpra{anje, kako si zami{ljamo vklju-~evanje babic v nadzor zdravih nose~nic, se34 odstotkov ginekologov s tem strinja, 64odstotkov pa jih je kategori~no proti; gledejemanja brisov je 84 odstotkov ginekologovv anketi izrazilo nasprotovanje, 11 odstotkovpa jih je za to, da bi ustrezno izobra`enemedicinske sestre jemale brise. Glede imenazdru`enja se je ve~ina ginekologov opredeliloza ime “Zdru`enje za ambulantno ginekologijo”.Za dejavno sodelovanje se jeizreklo 38 odstotkov ginekologov. Sledili sofebruar 2003 ISIS