glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

36A K T U A L N OSlovenija Transplant je neprofitna organizacija, ki organiziranodeluje od leta 1998, ~eprav se je program presaditev v Sloveniji za~el`e leta 1969, ko je bil ustanovljen laboratorij za tipizacijo tkiv, leta1970 pa je bila opravljena prva presaditev ledvice (`ivega darovalca)pri nas.Slovenija Transpant deluje pod okriljem Ministrstva za zdravje,njena temeljna naloga pa je voditi, organizirati in spodbujati celotentransplantacijski program za Slovenijo. Slovenija Transplant jevklju~en v Eurotransplant (ET), ki zdru`uje poleg Slovenije {e petevropskih dr`av: Nem~ijo, Avstrijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg.Cilj ET je dose~i najbolj{o mo`no uporabo dragocenih organov,izbrati najbolj primernega prejemnika na ~akalnem spisku, izbolj{atirezultate na podlagi analiz transplantacijskih podatkov inspodbujati pridobivanje organov. Dosedanje izku{nje potrjujejo, daje mednarodno sodelovanje na tem podro~ju izrednega pomena, sajlahko le na ta na~in zagotovimo nemoten potek transplantacijskihposegov in ~e je potrebno, lahko dobimo organ po urgentni poti.Predpisovanje generi~nih zdravilslovenskih splo{nih zdravnikovin zdravnikov splo{ne medicineRezultati ankete med slovenskimi zdravniki splo{ne in dru`inske medicineJure PeklarNamen vpra{alnikaS pomo~jo vpra{alnika smo `eleli na oddelku za zdravila Zavodaza zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) dobiti od zdravnikovsplo{ne in dru`inske medicine informacije o dejavnikih, kivplivajo na njihovo predpisovanje zdravil, s posebnim poudarkomna generi~nih zdravilih.Anketo smo izvedli v aprilu 2002. Skupini 200 naklju~no izbranihzdravnikov splo{ne in dru`inske medicine smo poslali vpra{alnikz 21 vpra{anji. Le-ta so bila v ve~ini zaprtega tipa, v treh primerihpa smo jih povpra{ali za mnenje. Vpra{alnike smo po{iljali popo{ti na slu`bene naslove, ki se nahajajo v na{i bazi izvajalcev.Izbrali smo tak{na in toliko vpra{anj, da je bilo mogo~e anketore{iti v razmeroma kratkem ~asu (okoli 15 minut), re{evanje pa jebilo razmeroma nezahtevno (~e se le da, se `e napisani odgovori samoozna~ijo). Z veliko izbiro mo`nih odgovorov smo `eleli zagotovitisvobodo izbire, hkrati pa {e omogo~iti enostavno analizo re{enihanket.Najprej smo `eleli od zdravnikov izvedeti, ali je precej{nja medijskaizpostavljenost podro~ja zdravil v RS upravi~ena ali ne. Natosmo raziskovali, kateri dejavniki vplivajo na njihovo izbiro zdravila:je to bolnik s svojimi `eljami, sekundarna raven (specialist ali bolni-{nica) ali morda cena zdravila. [tiri vpra{anja so bila namenjena predpisovanjugeneri~nih zdravil in oceni zdravnikovega poznavanja. Farmacevtskaindustrija je marketin{ko zelo agresivna; zdravnike smovpra{ali, ali je kak{na razlika med povpre~nim originatorskim in generi~nimproizvajalcem v smislu nudenja strokovne pomo~i. Kon-~ali smo z vpra{anjema o oceni dela nekaterih institucij v zdravstvuna podro~ju promocije racionalne farmakoterapije in kaj predlagajoZavodu v zvezi s tem v prihodnje.Na koncu smo dodali {e nekaj splo{nih vpra{anj, ki omogo~ajoovrednotenje izbrane populacije: spol, starost, {tevilo let delovnihizku{enj. Za oceno vpliva okolja, v katerem zdravniki delajo, smojih vpra{ali {e o mestu in neposredni okolici njihove ordinacije, kak-{na populacija bolnikov gravitira v njihovo ambulanto in ali so zasebnikiali delajo v javnem zavodu.Sodelujo~i so ve~inoma odgovorili na vsa vpra{anja, nekateravpra{anja so ostala brez odgovora v povpre~no 4 odstotkih primerov.Od 200 poslanih vpra{alnikov smo dobili vrnjenih 117, kar predstavlja58,5-odstotni odziv. Celotna populacija zdravnikov splo{nein dru`inske medicine {teje okoli 550 zdravnikov, tako da smo zajeliv anketo dobrih 21 odstotkov celotne populacije.^e predstavimo najprej splo{ne, demografske podatke o anketirancih:52,1 odstotka vpra{anih je bilo `ensk in 47,9 odstotka mo{-kih. 62,4 odstotka jih je odgovorilo, da njihovi bolniki prihajajo izva{ko-mestnega okolja, slaba ~etrtina (23,9 odstotka), da so prete`noiz mesta, in 13,7 odstotka, da prihajajo iz va{kega okolja. Skorajtri ~etrtine (72,7 odstotka) zdravnikov je zaposlenih v javnem alizasebnem zavodu, preostali (27,3 odstotka) pa vodijo zasebno prakso.V veliki ve~ini imajo izbrani zdravniki ambulanto v zgradbi, kjerso {e druge ordinacije splo{ne medicine.ISIS februar 2003