glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

58O B V E S T I L Apredlogi 15 kandidatov za predsednika dru{-tva.K 5. to~ki: Razprava o vsebinahin organizaciji na{egadela ter viziji razvoja ginekologijein porodni{tvaV razpravo se je najprej vklju~il prim. AndrejMo`ina, podpredsednik ZZS, ki je vseprisotne pozdravil v imenu Zdravni{ke zbornicein pojasnil, da je na podro~ju slovenskeginekologije nastalo ve~ zdru`enj in da jeprof. @iva Novak Antoli~ prevzela vodenjeza~asnega odbora. Glede vizije razvoja jeizrazil mnenje, da je to stvar strpnega dialogain izmenjave mnenj, morda pa se bodoneko~ vsa zdru`enja povezala v eno zdru`enje.Prof. Maja Primic @akelj je poudarila, daje namen izbolj{ati zdravstveno stanje `ensk.Glede na to, da so epidemiolo{ki podatki pokazali,da se je, kljub priporo~enim letnimpreventivnim pregledom brisa materni~negavratu, incidenca raka materni~nega vratuod leta 1994 v Sloveniji za~ela pove~evati,se je iskal na~in, kako ga obvladati. Dobreizku{nje iz Finske so bile vodilo, kako zorganiziranim programom zmanj{ati zbolevnostin umrljivost za to obliko bolezni vSloveniji. Nova Navodila so pomemben korakk vzpostavitvi organiziranega presejalnegaprograma, saj dolo~ajo ciljno skupino`ensk od 20 do 64 let, ki je zajeta v aktivnopresejanje. ^e teh `ensk v dolo~enem intervalune bo na preventivni pregled, jih bodonanj pisno vabili. Opredeljenim `enskam bovabilo poslal izbrani ginekolog, neopredejenepa bodo vabilo dobile iz Registra, ~e njihovbris ne bo registriran v obdobju treh let.Najmanj 70 odstotkov `ensk od 20 do 64 letnaj bi bilo pregledanih v treh letih, kako jihvabiti, je stvar dogovora. Neopredeljene `enskebi povabili na pregled in te bi se odzvalevsaj v 50 odstotkih.Mag. Irena Fazarinc z IVZ, nacionalnakoodinatorka za podro~je preventivnega reproduktivnegazdravstvenega varstva `ensk,je povedala, da je bil narejen terminski na-~rt delovanja z mre`o obmo~nih odgovornihginekologov in obmo~nih koordinatorjevpreventivnega reproduktivnega zdravstvenegavarstva `ensk in da so odprta {tevilnavpra{anja s podro~ja evidentiranja.Mag. Dunja Obersnel z Rep. raziskovalnegacentra je vesela povezovanja ginekologov,ki predstavljajo zelo pomemben segmentdela s podro~ja ginekologije in porodni{tvain so bili do sedaj zelo malo upo{tevani.Menila je, da je organiziranost naI.,II.,III. raven do sedaj dala dobre rezultatein razmi{ljala o imenu “Zdru`enje za ambulantnoginekologijo” (ambulanta je lahkotudi na II. in III. ravni) ter “preventivnoginekologijo” (ukvarjamo se tudi s kurativo).Mag. Gorazd Kav{ek, predsednik Sekcijespecializantov ginekologije in porodni{-tva pri SZD, je razmi{ljal o “Zdru`evanje alirazdru`evanje ginekologov?” in povedal, daso specializanti zaskrbljeni in zainteresiraniza prihodnost dela na podro~ju ginekologijein porodni{tva, saj bodo sami ~ez 10 let vsituaciji, v kakr{ni so ginekologi danes. Vzdru`enju se problemi definirajo in razre-{ujejo, zato je ustanovitev zdru`enja smiselnain potrebna. Predstavil je svoje razmi{-ljanje, da se ginekologi po eni strani zdru-`ujemo po posameznih segmentih delovanja,po drugi strani pa je vseh ginekologov vSloveniji 238, zdru`enj pribli`no 10 in v vsakemzdru`enju bo od 20 do 30 ginekologov.Morda se bo kasneje pokazala potreba, dase zopet zdru`imo v eno zdru`enje. Menilje, da ima na{a dru`ba potrebo po centralizacijistroke (zaradi stro{kov), subspecializaciji(zaradi maksimalne oskrbe s ~im manjdenarja), privatizaciji, po ve~ ambulantnihoskrbah pacientov na ra~un bolni{ni~negazdravljenja, po ve~ji produktivnosti, soo~amopa se tudi z vse ve~jo zahtevnostjo in pri-~akovanji pacientov. Problem je tudi feminizacijapoklica.Polona Jerman Ka~i~, dr. med., je pojasnila,da je Ministrstvo za zdravje novembra2001 zadol`ilo RSK in Ginekolo{ko kliniko,da zaradi slabih kazalcev kakovosti napodro~ju ginekolo{ke dejavnosti in organizacijskihte`av pripravita smernice za reorganizacijo.Na problemski konferenci “Varnost,kakovost dela in organizacija ginekolo{ko-porodni{keslu`be v Sloveniji” 3. 12.2001, katere sta se udele`ili z Marijo Ko`elIlija{, dr. med., je prim. mag. Alenka Fetih ssodelavci pripravila delovno gradivo z analizostanja in predloge mo`nih oblik sodelovanjaprimarne in sekundarne ginekolo{-ke slu`be. Prim. mag. Alenka Fetih je takratpodala analizo obstoje~ih sistemskih napakv ginekolo{ko-porodni{ki slu`bi na obehravneh, izrazila `eljo po ve~ji strokovni povezanostiginekologov z obeh ravni, uravnote`eni~asovni obremenitvi ginekologovna obeh ravneh, razbremenitvi ambulantnihginekologov, ustvarjanju pogojev za hospitalnodelo ginekologov, ki opravljajo leambulantno delo. V delovnem gradivu analizirastanje in izhaja iz tega, da imamo ginekologienotno specializacijo, da delajo ginekologiv bolni{nici za 70 odstotkov ve~,kot je njihov redni delovni ~as, da poleg tegadelajo tudi na primarni ravni, da ginekologina primarni ravni delajo le reden delavnik,so edini, ki nimajo organizirane svoje de`urneslu`be, so pa zavezani, da poskrbijo zapreveliko {tevilo `ensk. Ugotavlja, da so potrebnetake spremembe, ki bi uravnote`iledelo ambulantnih in bolni{ni~nih ginekologovin omogo~ile dostop ginekologom sprimarne ravni v bolni{nice, kar naj bizmanj{alo stro{ke zaradi podvajanja preiskavin nepotrebnih napotitev, dose`ena bibila ve~ja strokovna povezanost in pretokznanja. Trenutna mo`nost je le pogodbenodelo, ukrepi ob sedanji zakonodaji pa naslednji:postopno vklju~evanje babic, pripravaustrezne zakonodaje, ki bi predpisovalaenake obveznosti v zvezi z de`urno slu`bovsem ginekologom; v viziji razvoja pa: racionalenpreventivni reproduktivni program,javni zavod naj bi skrbel za obe ravnireproduktivnega zdravstvenega varstva, specialistiginekologi naj bi delali na obeh ravneh,uredili naj bi stabilen obra~unski sistemprimarne ravni za preventivno dejavnost sstandardizirano in pregledno kakovostjodela in velik del reproduktivnega zdravstvenegavarstva bi se prenesel na babice.Polona Jerman Ka~i~, dr. med., je natopodala pripombe podskupine za ambulantnoginekologijo na sestanku dne 9. 1. 2002,iz katerih je razvidno, da se ~lani podskupinestrinjajo, da je `elja po sodelovanju `e dolgoprisotna in nujna, da se mo`nosti za sodelovanjez uvedbo glavarinskega sistema inopredeljevanjem vse bolj zmanj{ujejo, da jeginekolog na primarni ravni obremenjen sprevelikim {tevilom `ensk, da je neenakomernaregionalna razporeditev in neugodnastarostna struktura ginekologov prisotnatudi na primarni in ne le na sekundarniravni. Povedala je, da ve~ina kolegov misli,da je samo de`uranje v bolni{nici preve~ rizi~noza ginekologa in za paciente, da je potrebnoginekologom iz ambulant omogo~itidelo v bolni{nici v rednem delovnem ~asu,pa tudi enako pla~ilo, pravno in od{kodninskovarstvo, prehod naj bo postopen inso~asno naj se izvedejo sistemski ukrepi zarazbremenitev primarnih ginekologovISIS februar 2003