glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

114TAKO MISLIMOracij (oziroma 69), kar pomeni 1,6 na teden(oziroma 1,3). Bo to dovolj, da bo travmatologsuveren na mnogih razli~nih podro~jihlokomotornega aparata?Kot pogoj za pristop k specialisti~nemuizpitu se od sedanjih specializantov zahteva,da bodo opravili 600 operacij v predvidenih{estih letih. ^e bi potegnili (sicer dokajsmelo) analogijo s specialisti, bi to pomenilo,da bodo v najbolj{em primeru dospecializiraliv 7,1 (oziroma 8,7) leta.Na sre~o stvari niso tako linearne. Evropskadirektiva je `e v samem uvodu iz omejitevdelovnega ~asa izvzela “doctors in training”.V na{i zakonodaji specializanti in sekundarijiniso izvzeti a priori, vendar se zanjih dopu{~ajo ve~je delovne obremenitvekot za ostale zdravnike. Po drugi strani moramoupo{tevati, da bodo specializanti kirurgijev primerjavi s specialisti sicer opravilive~je {tevilo malih posegov (oskrba ran,ekscizije, incizije…), a manj enostavnih“ve~jih” operacij in zelo malo zapletenih “velikih”!Posledi~no bodo zato specializacijedalj{e kot predvidenih {est let, pa tudi specialistibodo manj izku{eni kot do sedaj.Z razvitimi dr`avami po svetu, kot soZDA, Kanada in Japonska, se ne moremoprimerjati, ker so okoli{~ine v zdravstvu preve~druga~ne. Kirurgi tam delajo najmanj 12ur na dan (ponovno poudarjam, da so tudiostale okoli{~ine bistveno druga~ne)!Evropske dr`ave so trenutno v prehodnemobdobju oziroma “harmoniziranju”svoje zakonodaje z direktivo. Najbolj so seciljem o omejitvi dela pribli`ali v Skandinaviji(Danska, [vedska), vendar so specializacijetam nenormalno dolge (tudi po 12let), ambiciozni kadri pa jim be`ijo v tujino.Drugje (Nem~ija, [vica) se formalno pribli-`ujejo ciljem, a le zato, ker je formalni (predpisani)vsakdanji delovni ~as za 4 do 5 urkraj{i kot dejanski.V na{i dr`avi bi bila ena od mo`nih re{itev,da bi se zdravniki izvzeli iz sistema javnihuslu`bencev in bi postali samostojni terdelali po posebnih pogodbah. Ta re{itev sezaenkrat ne zdi verjetna, saj smo pri~a vednove~jega normiranja in vkalupljanja zdravnikovegadela z bolniki, kar vodi v drugosmer. Re{itev v tej drugi smeri bi bil edinoposeben zakon, ki bi dodelil zdravnikom posebenstatus in jim priznal, da morajo delative~ od ostalih. Glede na politi~ne razmeretudi to ni verjetno.Menim, da bo potrebno redefinirati strate{kecilje zdravstvenega izobra`evanja, zaposlovanjain zakonodaje. Postavljeni smopred izbiro, ali ohraniti sedanji trend in imetikirurge, ki bodo sicer bolj spo~iti, a zatomanj izku{eni, ali pa priznati, da dolo~enespecialnosti zahtevajo ve~ anga`maja inobremenitev. Konec koncev tudi sama direktivav 18. ~lenu priznava izjeme gledeomejitev delovnega ~asa in dobro bi bilo, kobi jih predvideli, priznali in upo{tevali tudina{i zakonodajalci.P.S.: naslov avtorja je znan uredni{tvu.Veliki slovar tujkin Slovenski medicinski slovarMarinka Krem`arZzanimanjem, pa tudi zaradi potrebe,sem te`ko pri~akovala izid ve~krat napovedanegain res potrebnega slovarjatujk. Zato sem z zadovoljstvom sprejelapisno vabilo zalo`nika za nakup in tudi takojvpla~ala prednaro~ni{ko ceno. Prvi izvodiso bili postavljeni “na ogled” na knji`nemsejmu v za~etku decembra 2002, svojegapa sem prevzela ~ez nekaj dni pri Mladinskiknjigi, kjer sem ga vpla~ala. Tako semimela v rokah za slovenski jezik in kulturoimenitno knjigo, po navajanju zalo`nika “izdelek{tevilnih strokovnjakov in njihovih sodelavcev”.Spodobi se, da ga na kratko predstavim.Veliki slovar tujk (VST) je izdala Cankarjevazalo`ba v prvi polovici decembra 2002.Urednik in redaktor je Milo{ Tavzes, urednikzalo`be Tine Logar. V knjigi so navedenitudi redaktorji, tehni~ni redaktorji, lektorji,strokovni svetovalci, zbiralci in urejevalcigradiva do septembra 2001 ter avtorjiin urejevalci gradiva za obdobje marec-oktober2002; napisano je tudi, da je bila redakcijakon~ana 11. novembra 2002. Slediobvezno opozorilo zalo`be: vse pravice pridr`ane- in v nadaljevanju: brez pisnega dovoljenjaCankarjeve zalo`be d.d. je prepovedanoreproduciranje, distribuiranje, dajanjev najem, javna priob~itev, predelavaali druga uporaba vsebine velikega slovarjatujk ali njegovih delov v kakr{nemkoliobsegu ali postopku, vklju~no s fotokopiranjem,tiskanjem ali shranitvijo v elektronskiobliki. Vsa navedena opozorila mivlivajo strah v kosti, kajti `e pri nadaljnjemlistanju po knjigi sem na{la mnoge podobnostiin celo enakosti v podajanju gesel innjihovih razlag s tistimi, ki jih imamo v Slovenskemmedicinskem slovarju (SmedS) -to bi lahko pomenilo, da smo sodelavci nastajajo~egamedicinskega slovarja prepisovaligradivo iz Velikega slovarja tujk.Na naslednjih straneh so navedeni avtorjiin uredniki po posameznih podro~jih.Osemnajst jih je, pod {tev. 9 so za medicinonavedeni Katarina Grego, Cvetana Tavzes,Milo{ Tavzes - vsi odgovorni za MED. Nih-~e od njih ni profesor Medicinske fakultete,so pa bili in so {e sodelavci Slovenskega medicinskegaslovarja. UVOD na strani VIII inIX razlaga bralcu in uporabniku razloge zanastanek in raz{iritev ter posodobitev Verbin~evegaSlovarja tujk; v novi slovar tujk jevklju~enih pribli`no 45.000 gesel, s podgeslipribli`no 80.000; ve~ino avtorsko obdelanihpodro~ij so uredili {tudenti ob svetovanjusvojih profesorjev in drugih strokovnihsodelavcev.Kon~ujem predstavitev knjige Veliki slovartujk, kar smatram za potrebno v zvezi sprvim delom naslova mojega prispevka.Drugi razlog mojega ogla{anja in pisanjaISIS februar 2003