BREZ - Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti

poročilo
kar se pri mojem pisanju pozna,« skromno doda. Ugovarjam, saj šole
same po sebi niso tisto najpomembnejše, kar oblikuje in odlikuje človeka.
O njenih pesmih velja, da so čustvene in razmišljujoče, izkušenjske, zelo
doživeto napisane. Teme pa ji nudi tudi Piran z okolico, življenje v Istri
in njeni ljudje nasploh. Med teksti izbrskam starejšo pesem, napisano v
hrvaškem istrskem narečju. Tudi to je občasno jezik njenega ustvarjanja.
Maria je namreč istrska Italijanka, rodila se je v vasi Žbadanj (Sbandati)
pri Poreču, a bo kmalu petdeset let, kar se je preselila v Piran.
ŽIVOT U SELU
(Odlomek)
Živit u selu
lipo je sada,
ljudi imaju svega,
po njihovom trudu hvala.
Dosti je kambijalo,
na dobro obrnulo.
Na staro ordenje
su deboto svi pozabili,
matike zaruznile,
vile se zvile,
grabje zube slomile,
srpi škrbe dobili…
…
Ako je potriba u kampanju skočit,
užgi od veture motor,
judi moji,
je teško hodit.
Seveda je podobno ubranih pesmi v njenem opusu veliko, večinoma niso
nostalgične, ampak raje humorne, prav kakor je tale o življenju na vasi. Pa
vendar se ji kdaj zapiše tudi takšen obračun s samo seboj.
138