BREZ - Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti

poročilo
Toliko energije in živahnosti v tako drobni osebi! Toliko življenjske
modrosti in odprtosti! Najin pogovor je skakal s teme na temo, a vedno
okoli ustvarjalnosti. Občasno tudi o preteklosti. Maria sodi med tiste, ki
svojih krajev po vojni niso zapustili, kar se je, vemo, po vojni množično
dogajalo.
»Veste, včasih je v Istri bilo veliko revščine. Mnogi so šli, pa ne samo zato,
ker so se kako omadeževali, ampak tudi zato, ker ni bilo kruha. Zdaj se iz
Trsta in drugod iz Italije vračajo s potomci sem na obisk, k sorodnikom,
ki smo ostali, kakšen se je celo spet vrnil. Tako je pač bilo, to se ne da
spremeniti, ampak – vsi se moramo spoštovati med seboj, drug z drugim
živeti v prijateljstvu in sožitju. Pomemben je človek, ne narodnost. Če me
kdo opazi, sem mu hvaležna. Eni mi pravijo, da je staromodno tako misliti,
ampak jaz ne morem in nočem drugače.«
141