BREZ - Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti

92
literatura
predsobi na pol naga panično premetavala omare. Verjetno na lovu za
perfektno »combinaison« ali »sous-vêtement«, kot je znala lepo reči po
frrrrancossko. Afektiranost je znak ošabnosti in napuha tistih, ki svoje
šibko samospoštovanje zasenčijo le z razkazovanjem podobe svoje izmišljene
idealne pojave. Gnusi se mi. Razvada in moja M. Pri čemer se svojilni
zaimek opira na krhke argumente. Bolj je njihova kot moja. Cipa!
Prasička, to bo. Lajdra!
Nasmešek, ki ga zlahka spregledaš, in nedolžno mežikanje. Prazen pogled
na najino skupno življenje – ena sama komedija.
…
Danes bom šel k svoji Romunki. Petinsedemdeset evrov. Dve uri. Cena za
stalne stranke, pivo zastonj.
…
Stokanje in ječanje mi je še odzvanjalo v ušesih, odmevalo je in mi bučalo
v glavi. Obrnila sem se z boka na hrbet, počasi in potihem, toda bolj
negotovo. Upognila sem noge in jih razkrečila, da bi si prilastila košček
še nepregrete rjuhe. Navada – ali bolje rečeno muha – ki me spremlja
že od malega. Blag hlad je že od nekdaj pomirjujoče deloval name in me
navdajal z občutkom nekakšnega zaupanja.
Soba je bila velika, prav tako tudi postelja; kot se pač spodobi za staro
kmečko hišo. Strop je bil precej nizek, ducat razpadajočih tramov je nosilo
strešno konstrukcijo skorajda eno stoletje starih zidov. Rada imam stare
zgradbe. So neskončno očarljive in čeprav se nimam ravno za romantično
dušo, mi ob njih začne srce vendarle hitreje biti.
Čeprav je bilo v prostoru temno in si lahko zaznal le obrise različnih
postav in oblik, sem se s pogledom obrnila k njemu. Šibka žarki svetlobe
daljnega mesta pod hribom, ki so skozi naoknice prodirali v sobo, so
osvetljevali nekatere njegove obrazne poteze; tiste, ki so mi nekaj dajale
in mi hkrati nekaj jemale. Bila sem bogatejša za brezbrežno zadovoljstvo
in občutek pripadnosti, hkrati pa me je zapustil občutek varnosti. Naj mi
je bilo to všeč ali ne, me je odročnost samotarskega življenja navdajala z
občutkom določene gotovosti, po čemer sem hrepenela ves čas od mojega
zgodnjega prebujenja. Pripisovali so mi, ne, podtikali so mi domišljavost;
to mi je dajalo potrebno nedotakljivost, ki ji je tesno sledilo strahospoštovanje
in nekakšna nerazložljiva obzirnost.