winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

malomeščanstvo. Vseeno pa ta v Prekmurju ni imel tako
nečedne vloge kot na primer na Slovaškem ali v podkarpatski
Rusiji, kjer je bilo izžemanje judovskih krčmarjev vpreženo
v raznarodovalni načrt madžarske vlade.
V Prekmurju izrazitega antisemitizma ni bilo, ne na
narodnostnem in ne na verskem področju, mogoče nekaj
malega iz socialnih razlogov, zavisti, da so bili bogati in so se
zelo hitro znali v prostoru in času znajti in temu primerno
gmotno in organizacijsko napredovati.
Iz delno ohranjenih matičnih knjig soboških Judov je moč
razbrati, da so se Judje v drugi polovici 19. stoletja priseljevali
v Prekmurje tudi iz sosednje Avstrije, predvsem iz Štajerske
in Gradiščanskega.
Z Judi v Prekmurju je povezana tudi tiskarska dejavnost
in s tem posredno kulturni dvig pokrajine. Prvi tiskar
v Murski Soboti je bil Marko Grünbaum, ki je tiskal na
ročnem tiskarskem stroju razno gradivo, konec leta 1884
pa začel izdajati tednik Muraszombat és Vidéke (= Murska
Sobota in njena okolica) z razno vsebino v madžarščini in
prekmurščini. V letih 1890-1891 je bil celo urednik. Čez
sedem let je tiskarno preselil, izpopolnil in zraven odprl
še papirnico. Tiskal je tudi nabožne krščanske knjige. V
začetku leta 1898 je prišel v Mursko Soboto novi tiskar
Miksa Ujházi, ki je tiskarno prevzel in skoraj do konca leta
1898 izdajal že omenjeni tednik. Na tiskih je imel ime N.
Med 92.416 prebivalci v Prekmurju je bilo leta 1921 le 642
Judov, od teh jih je živelo v Murski Soboti 179 (ali 6 %), v
Lendavi 259 (ali 8,6 %). V mestu se je odstotek razmerja
v primerjavi s predvojnim časom ohranil. Veliko se jih je
odselilo iz vasi v mesta ali preselilo na Hrvaško in v druge
kraje, iz Lendave pa posebno na Madžarsko.
Judje v Prekmurju so se znašli na dobrem terenu, predvsem
kot trgovci, mesarji in krčmarji, pa najsi gre za obe
omenjeni mesti ali za vasi. Po vaseh je Jud včasih združeval
v svoji obrtno-posredniški dejavnosti dve ali kar vse tri
omenjene dejavnosti. Ni potrebno kaj preveč razglabljati,
zakaj prav ta dejavnost. Razlogov je več: kot že ustaljena
tradicija, pomembna trgovska tranzitna pot, potem dokaj
gosta poseljenost, obenem pa pomanjkanje in oddaljenost
nakupovalnih središč že za zadovoljevanje najosnovnejših
življenjskih potreb. Celo glede lokala ni bilo kakšnih
posebnih težav, saj je lokal bila pogosto trgovčeva kuhinja
ali celo spalnica, od opreme pa je zadoščal pult ali navadna
miza, improvizirana polica, tehtnica, votla mera. To pa je
lahko bilo tudi vse. V zalogi je bil sod petroleja, sod kisa,
50 do 100 kg soli v blokih, vžigalice, tobak, milo in žganje.
Prodaja je ponekod potekala tudi v naturalijah - blago za
blago. Tako je trgovec dobil fižol, jajca, pšenico ali moko ipd.
Mesti Murska Sobota in Lendava sta imeli že od srednjega
veka naprej izredno pomembno lokacijo, predvsem kar
zadeva prometne cestne zveze. Takšna lokacija je obenem
primerna za nastanek in razvoj trgovine, gostinstva in celo
tovarništva.
(3) Pogled skozi okna no sinagogo v Beltincih (iz sredine 19. stoletja)
(3) Blick aus einem Fenster auf die Synagoge in Beltinci (aus der Mitte
des 19. Jahrhunderts).
109