winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

SLOVENSKO
Metropia na Štajerskem?
Pogovor s predsednikom deželnega šolskega sveta Horstom
Lattingerjem
Michael Petrowitsch in Susanne Weitlaner sta se pogovarjala
s predsednikom štajerskega deželnega šolskega sveta, dvornim
svetnikom mag. dr. Horstom Lattingerjem, o pouku slovenščine na
Štajerskem, vizijah za prihodnost in njegovih slovenskih koreninah.
Signal: Kje in v kateri obliki obstaja danes pouk slovenščine na
Štajerskem? Ali lahko to tudi statistično dokažete?
Lattinger: Predvsem v okrajih Radkersburg/Radgona, Leibnitz/
Lipnica in Deutschlandsberg, torej večinoma v obmejnih okrajih,
nudijo pouk slovenščine. Po najnovejših statističnih podatkih
obiskuje v okraju Deutschlandsberg v ljudski šoli Eibiswald/Ivnik
tečaj slovenščine 15 udeležencev. V okraju Lipnica nudijo slovenščino
kot neobvezno vajo oz. obvezni izbirni predmet na naslednjih šolah:
ljudska šola Arnfels/Arnež, ljudska šola Ratsch ob vinski cesti, glavna
in realna šola Arnfels/Arnež ter glavna šola Gamlitz/Gomilica. Vsega
skupaj je v tem okraju 68 učenk in učencev, ki se udeležujejo pouka
slovenščine. V Bad Radkersburgu sta na ljudski in glavni šoli dve
mešani skupini iz učencev obeh šol.
Je veliko manj pouka slovenščine, kot bi si to želeli, pri čemer imajo
šole razne možnosti: lahko imajo prostovoljni pouk, lahko pa tudi
nudijo neobvezni pouk. Na žalost se na srednjih in višjih šolah kaže
nazadujoča tendenca. Na primer, če pomislim na to, da je bila v
Lipnici na gimnaziji slovenščina skozi leta na urniku, trenutno pa ne
poučujejo slovenščine.
Menim, da tu ne gre za odpor do slovenščine, ampak da obstaja na
žalost zelo utilitaristično mišljenje. Naučim se jezik, ki ga govori nekaj
sto milijonov ljudi, ne pa jezika, ki ga govorita le dva milijona, kar
je zelo oskosrčno. Bržkone pa potrebujemo, če živimo ali delamo v
obmejni regiji, jezik soseda. Tu je potrebnega še veliko informiranja.
Drugi vzrok je gotovo določena obremenitev v pouku, in zaradi tega se
verjetno ne da pridobiti učencev. Govoril sem z inšpektorji o tem, da
moramo aktivnosti, kot npr. poskusni pouk ipd., močneje podpreti,
ne da bi učence takoj zadolžili. Morali bi nuditi več prireditev s
projekti. Morda bi morali učiti le dejanja vsakdana v jeziku soseda,
torej pozdrav, enostavne besede, fraze za naročilo v restavraciji in
podobno, za to se da pridobiti zanimanje in pri enem ali drugem
morda le obstaja želja, poglobiti se v jezik.
Signal: Bi podprli projekt kot v Gornji Avstriji, kjer so obisk pouka češčine
nagradili tako, da so financirali jezikovni dopust na Češkem?
Lattinger: To je vsekakor smiseln ukrep, ki se da po 1. maju še lažje
uresničiti. Saj obstaja še veliko šolskih partnerstev s slovenskimi
šolami in tu lahko tudi pomislimo na izmenjavo. Napaka, ki so jo v
preteklosti naredili, je bila ta, da so bili premalo fleksibilni in da so se
zadovoljili s tem, da so rekli, da mora biti pouk prostovoljen. Na drugi
strani je veliko možnosti, ki jih imamo sedaj in ki jih takrat ni bilo.
Veliko je tega, kar si lahko vsekakor predstavljam.
Signal: Je to za sedanjost relevantno?
Lattinger: To je nekaj, kar bi lahko izdelali, kar bi imelo realistične
šanse.
Signal: So modeli, kot na primer v Arnfelsu/Arnežu, kjer že nekaj let
poteka projekt, pri čemer je slovenščina obvezni izbirni predmet in veliko
učencev se je udeležilo pouka, ampak razred s francoščino je odpotoval
za cel teden, slovenski razred pa le za dan ali dva.
Sedaj pa organizirajo že petič jezikovni teden na Krku, kjer preživijo
avstrijsko-štajerski in slovenski učenci skupaj cel teden. Štajerski učitelj
uči slovenske otroke nemščino in obratno. Odziv učencev je na obeh
straneh zelo pozitiven. Bilo je opazovati, da so se učenci res potrudili,
sporazumeti se v slovenščini, prizadevanje je bilo na obeh straneh.
To je za učence pomembno, občutek, da je slovenščina zanimiva in da
dobijo za nagrado jezikovno potovanje.
Lattinger: Problem je, da pri drugih jezikih večkrat potujejo v državo,
ampak to se da s Slovenijo vsekakor realizirati.
Signal: Pri izobraževanju odraslih je trenutno precejšnje povpraševanje
za slovenščino/hrvaščino. Kako si razlagate, da takšne tendence glede na
jezike novih članic EU ni na šolah? Zaradi česa spodleti na šolah?
Lattinger: Gotovo je tu občutek preobremenjenosti. Zaradi tega
mislim, da so potrebni projekti, kjer lahko malo „povohajo“ noter.
Obstaja nizozemski sklad, ki se imenuje Metropia in ki je tudi v
Avstriji imel mednarodne konference. Tu se dobijo učenci in učenke
iz raznih držav in v teku enega tedna se naučijo dva jezika. V nekaj
urah se učijo jezike, tudi tako imenovane eksotične jezike, to sem sam
doživel. Pri jezikih, ki jih govori manj ljudi, igra seveda veliko vlogo
mnenje staršev, če se učenci odločijo. Pri tistem projektu Metropia
sem opazoval, da se učenci lahko že v petih do šestih ur pogovarjajo s
sošolci v smalltalku. Tako so mladoletniki izvedeli tudi pomembnosti
o življenju drugih držav.
Takšne pristope moramo vzpostaviti, potem bo tudi več zanimanja in
se bodo poglabljali v slovenščino, če bo primerna ponudba.
129