winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

Etnološka dediščina in kulturna podoba
štajerskih Slovencev
Predstavitev posveta
å Text
Katalin Munda Hirnök
V Slovenskem etnološkem društvu se že dalj časa zavedamo pomena raziskav, povezanih z etnološko dediščino
znotraj „širšega slovenskega kulturnega prostora“. 1 Delovna skupina za Slovence zunaj meja Republike Slovenije
in po svetu v okviru Slovenskega etnološkega društva že od leta 2001 sistematično organizira znanstvene posvete
s strokovnimi ekskurzijami v sodelovanju z različnimi institucijami, organizacijami in društvi v sosednjih
državah (leta 2001 v Italiji, leta 2002 v Porabju na Madžarskem, leta 2003 na Koroškem v Avstriji). Rezultati s
prvih treh posvetov so objavljeni v zborniku. 2
Posvetovanje „Etnološka dediščina in kulturna podoba Štajerskih Slovencev“ s strokovno ekskurzijo v
sodelovanju s Kulturnim društvom člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki je potekalo 23. in 24. septembra leta 2004,
je bilo logično nadaljevanje znanstvenih posvetovanj prejšnjih let.
Ekskurzija „Vzdolž štajersko-slovensko meje – ob naselitvenih območjih Slovencev na Štajerskem“ se je začela
v Soboti (Soboth) ter se nadaljevala s prvim postankom v Arnežu (Arnfels). Na glavni šoli smo se udeležili
pouka slovenskega jezika. Po podatkih učitelja Ernsta Körblerja letos obiskuje pouk slovenščine, ki je obvezni
izbirni predmet, 74 učenk in učencev, kar je največ doslej. Učenci izvirajo iz slovenskih, mešanih ali nemških
družin. V omenjenem primeru ne gre za pouk slovenskega jezika za slovensko manjšino (kar poznamo v
drugih zamejskih prostorih), temveč za učenja jezika soseda. Zaradi bližine Slovenije in z vključitvijo Slovenije
v EU se ta oblika učenja jezika zmeraj bolj uveljavlja.
Naslednja postaja je bila mlin na Muri v Cmureku (Mureck). Zanimiv in poučen je bil tudi ogled avstrijske
Radgone (Bad Radkersburg) – Po sledeh protestantov, Judov, Romov in Slovencev 3 pod vodstvom Roberta
Muscherlina, sodelavca Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko. Dan smo končali z družabnim
srečanjem v Potrni (Laafeld), v Pavlovi hiši, kjer je prvič v javnosti nastopil mešani pevski zbor Pavlove hiše.
V slovenskem in nemškem jeziku je svoja literarna dela predstavila pesnica in raziskovalka lokalne ljudske
tradicije Josefa Prelog iz Žetinec (Sicheldorf).
Drugi dan je potekalo posvetovanje v Pavlovi hiši, ki je imelo politološko-sociološki, etnološki in jezikovnokulturni
sklop. Dr. Boris Jesih z Inštituta za narodnostna vprašanja je v svojem referatu govoril o različnih
definicijah manjšine, opozoril je tudi na (ne)odnos države matičnega naroda in večinskega naroda do
Slovencev na Štajerskem. Poudaril je, da je za manjšine izredno pomembno, da se poleg ohranjanja elementov,
ki jih površno lahko uvrstimo v obseg pojmov, kot sta zgodovinski spomin in narodna kulturna dediščina,
enakovredno zavedajo pomena prilagajanja razvoju, ki vključuje tudi lastni angažma pri razvijanju sodobnih
89