winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
Sie wollen auch ein ePaper? Erhöhen Sie die Reichweite Ihrer Titel.
YUMPU macht aus Druck-PDFs automatisch weboptimierte ePaper, die Google liebt.
SLOVENSKO<br />
Spremna beseda<br />
S 1. majem <strong>2004</strong> je Evropa dobila novo podobo. Presenetljivo pri<br />
tem je, kako hitro so se nove članice Evropske unije in še posebno<br />
Slovenija poslovile od starega sistema in s kakšno gorečnostjo so se<br />
podvrgle nekemu drugemu. Tale zvezek posveča pozornost predvsem<br />
sociokulturni preobrazbi, ki jo je med drugim treba plačati z mnogo<br />
substance. To bo najbrž tudi v prihodnjih letih privlačno težišče<br />
raziskav na različnih področjih. Del prispevkov, zbranih v letošnji<br />
izdaji Signala, se ukvarja z razvojem Slovenije v smeri Evropske<br />
unije.<br />
Častni konzul Kurt Oktabetz je na primer kot pozoren opazovalec<br />
dogodkov in poznavalec razmer z večdesetletnimi izkušnjami<br />
v svojem eseju z lastnega stališča analiziral zelo hiter napredek<br />
Slovenije. Strokovni poznavalec srednjeevropskega konteksta je<br />
nedvomno predsednik Štajerske jeseni in kurator Joanneuma Kurt<br />
Jungwirth, v katerega prispevku odseva dolgoletno sodelovanje med<br />
področji tukajšnjega deželnega trikotnika. Absolutno zagotovilo za<br />
pretanjene prispevke na javni televiziji je Günter Ziesel, ki je že 25 let v<br />
tesnih stikih s področji jugovzhodne Evrope, njegovi prikazi srednjein<br />
vzhodnoevropskih regij pa so si prizadevali ponuditi gledalcem<br />
jasno sliko in so bili po vsebini in izrazni moèi mnogo pred svojim<br />
časom. Študentje na FH Joanneum so pod vodstvom Gabriele Russ<br />
raziskovali medijsko obdelavo in javnomnenjske mehanizme v zvezi s<br />
pristopanjem k Evropski uniji 1. maja ter pripravili za to publikacijo<br />
izčrpno ekspertizo.<br />
V letu <strong>2004</strong> se je precej govorilo o Avstrijskem konventu. Hubert Mikl<br />
se v svojem prispevku posveča zaščiti avstrijskih manjšin in vlogi<br />
Konventa pri tem.<br />
Zaslužna člana našega društva Elisabeth Arlt in Robert Muscherlin<br />
sta se tokrat podala na pot proučevanja mikromanjšin. Robert<br />
Muscherlin se na eseističen način približuje oddaljenemu kotičku<br />
Kanalske doline, ki si ga je med poletnimi počitnicami izbral za<br />
začasno domovanje in objekt občutljivega iskanja multiplih identitet.<br />
Elisabeth Arlt je obiskala romsko vas tako rekoč za vogalom in s tem<br />
odprla novo dimenzijo od maja letos delujočega Muzeja manjšin v<br />
Pavlovi hiši. V zvezi s tem smo uspeli prepričati Vero Klopčič, da<br />
je v strnjeni obliki predstavila romsko vprašanje v Sloveniji in v<br />
evropskem kontekstu; ob tem opozarjamo na njeno sodelovanje z<br />
Miroslavom Polzerjem in njuno novo publikacijo.<br />
K znanstvenemu delu: Franz Josef Schober, ki bo leta <strong>2005</strong> v naši novi<br />
znanstveni zbirki objavil knjigo zbranih razprav, ponuja pogled na<br />
nekdanjo mejo med Štajersko in Madžarsko ter opozarja na pomen<br />
družine Batthány za Prekmurje. Za prihodnje leto načrtujemo<br />
tudi publikacijo, ki jo bomo objavili v sodelovanju s Slovenskim<br />
etnološkim društvom. Katalin Munda Hirnök opisuje v svojem<br />
prispevku etnološki simpozij, ki je potekal letos septembra v Pavlovi<br />
hiši, in napoveduje izid publikacije. Zgodovina dolnjelendavskih<br />
Judov je spremljala Pavlovo hišo v obliki obsežne razstave v letu <strong>2004</strong>.<br />
Njena kustosa László Németh in Beata Lazar sta k sreči priskrbela<br />
zapis, ki omogoča vpogled v gradivo tudi tistim, ki si razstave (še)<br />
niso ogledali. Franc Kuzmič je kustos v Murski Soboti in v svojem<br />
prispevku obdeluje življenje Judov v Prekmurju.<br />
Wolfganga Kühnelta lahko brez dvoma označimo kot poznavalca<br />
avstrijsko-slovenske nogometne duše. Ob zasluženem naslovu<br />
prvakov, ki ga je osvojil Graški atletski klub (GAK), se je pogovarjal<br />
z njegovim dolgoletnim nogometašem Alešem Čehom, sicer<br />
Mariborčanom, in pripravil njegov portret nekoliko drugačne vrste.<br />
Predsednik štajerskega šolskega sveta Horst Lattinger se je z nami<br />
pogovarjal o pouku slovenščine na Štajerskem in o svojih slovenskih<br />
koreninah. Član predsedstva Dieter Dorner poroča o slovanski<br />
dediščini domačega Cmureka. Veliki Matjaž Grilj je podal oseben<br />
komentar o na novo oblikovani in opredeljeni Evropi, ki išče duhovno<br />
enake. Branje lastnih del Venceslava Špragerja prejšnjo zimo je bilo<br />
velik dogodek, izdaja njegove lirike je v pripravi, nekaj pesmi pa smo<br />
v naprej priobčili v tem zvezku. Čezmejnemu angažmaju pedagoga<br />
Ernsta Körblerja se je posvetila Susanne Weitlaner, ki se kot učiteljica<br />
že vrsto let redno udeležuje jezikovnih tednov na otoku Krku, hvaležni<br />
pa smo ji tudi za sourednikovanje letnega zbornika.<br />
Leto <strong>2004</strong> je prineslo mnogo novega tudi Pavlovi hiši. Uspelo nam<br />
je razširiti stalno razstavo ter jo dopolniti in poživiti še z intervjuji,<br />
posnetimi na videotrakovih. Pripravljamo že tudi naslednji projekt,<br />
dokumentarni film. Z zagonom lastne znanstvene zbirke in izdajanjem<br />
razstavnih katalogov nam je končno uspelo ustrezno in cenovno<br />
učinkovito dokumentirati dejavnost Pavlove hiše, ne da bi zato<br />
postali odvisni od velikih založb. Posebej se čutim dolžnega zahvaliti<br />
Kristi Pörsch in novemu sodelavcu Karlu Jenšacu, brez katerih tega ne<br />
bi zmogli izpeljati. Bruno Petrischek pa ima neprecenljive zasluge za<br />
zagon mešanojezičnega pevskega zbora. Za leto <strong>2005</strong> pripravimo spet<br />
program med majnšinskim delom, znanostjo ter umetnostjo in se že<br />
veselimo vašega obiska.<br />
4
Change language