winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

Hirschl. Zaradi uspešnosti je leta 1904 svoj črkovni material
dopolnil. Tiskarno je leta 1906 prevzel Ernest Balkanyi,
tiskar iz Lendave. V Murski Soboti je imel podružnico
svoje tiskarne vse do leta 1918. Podjetnost potrjuje nabava
hitrotiskarskega stroja. Ernest Balkanyi je v Lendavi leta
1898 kupil tiskarno, katero je po njegovi smrti prevzel sin.
Tiskarna je imela več strojev in več zaposlenih. S tiskarsko in
založniško dejavnostjo se je ukvarjal tudi Izidor Hahn, ki si
je sčasoma prigospodaril v Murski Soboti še knjigoveznico
in papirnico.
V Lendavi je bilo precej drugače. Gospodarsko življenje je
dejansko vodila
peščica Judov, ki so bili lastniki domala vse trgovine v
mestu, gostiln, edinega hotela, dveh mlinov in opekarn,
obrtnih delavnic in vseh industrijskih obratov. Tudi
edini denarni zavod v Lendavi je bil njihov. Najstarejše
industrijsko podjetje je bila tovarna dežnikov in pletenin,
kjer je bilo zaposlenih okrog 60 ljudi, domačinov, ki so
zaradi prostorske stiske delali tudi doma. Zaradi velikega
povpraševanja po dežnikih sta Blau in Eppinger leta 1925
v Lendavi ustanovila še eno dežnikarsko podjetje. Zaradi
prehude konkurence in gospodarske krize se je podjetje
preusmerilo na proizvodnjo perila. Blau in Bratoš sta imela
trikotažo in tovarna je bila največji obrat oblačilne industrije
v Lendavi. Zaradi velikega povpraševanja in cenene delovne
sile se je proizvodnja močno razširila.
Zaradi surovinske podlage so se v Prekmurju razvile tudi
manjše opekarne, in sicer v Puconcih, dve pa v Lendavi. V
Lendavi sta bila tudi dva valjčna mlina.
Za Mursko Soboto so značilni judovski trgovci za poljedelske
pridelke. Posebno vplivna sta bila Arvay (Ascher) in Berger,
pozneje še Fürst. Berger je izvažal celo v ZDA. Ukvarjal se
je tudi s trgovino z usnjem; odjemalci so bili vaški čevljarji.
Obmejni Judje podjetniki so izvažali na tuje, predvsem v
Avstrijo, živino, meso in perutnino.
Pred Hitlerjevim pritiskom na Češko se je steklo tudi v
Jugoslavijo precej češkega kapitala, predvsem kapitala
čeških judovskih tovarnarjev. Pribežali so različni tekstilni
tovarnarji in zgradili s svojimi stroji, prineseneimi iz
Češke, precej tovarn po raznih krajih takratne Jugoslavije.
Zatočišče so iskali tudi v Prekmurju, a jih takratni oblastniki
niso sprejeli. Po mnenju Rudija Čačinoviča so bili za to trije
razlogi: prvič, niso hoteli v Prekmurje večje industrializacije;
drugič, konkurenca domačim tovarnarjem in tretjič, zaradi
takratne nacistične antisemitske propagande.
V Prekmurju je obstajala v Lendavi in Murski Soboti
judovska verska šola. Leta 1843 je verska občina v Lendavi
kupila hišo in uredila v njej prostor za zasebni pouk
učencev. Leta 1850 je ustanovila javno osnovno šolo in
vzdrževala rednega učitelja. Učencev je bilo okoli 40. Šola
je prenehala z delom ob koncu šol. leta 1920/21. V drugih
krajih so v sporazumu obiskovali katoliško, evangeličansko
ali državno osnovno šolo, verouk in hebrejščino pa so se
učili pri svojem rabinu.
Pri prekmurskih Judih o kakšni visoki izobraženosti
ne moremo govoriti. Tega ni zahtevalo takratni niti
samo okolje. Poleg poklicnih in srednjih šol doma so se
premožnejši podali v tujino, predvsem na Madžarsko
in v Avstrijo. Študirali so le nekateri, predvsem pravo in
medicino. Sem so sicer prihajali, predvsem z madžarske
strani, rabini z doktorati, a se poleg izključno pastoralnega
dela niso ukvarjali z drugim, v samem Prekmurju pa
iz njih vrst niso izšli. Med izobraženci so bili advokat,
zdravnik, dva dentista in živinozdravnik ter bančni
strokovnjak. Na kulturnem področju se je začel uveljavljati
Vladimir Kardoš (psevdonim Franc Murčič) s pesmimi in
prevodi, predvsem v Mladem Prekmurcu, a je bil zaradi
komunističnega političnega delovanja v zaporu, umrl pa je
v koncentracijskem taborišču.
Na političnem področju se Judje niso udejstvovali. Po prvi
svetovni vojni sta se politično nekaj malega udejstvovala
S. Ritscher in K. Hirschl, med obema vojnama pa levo
usmerjeni Vladimir Kardoš, ki je bil zaradi političnega
delovanja tudi v internaciji v Bileći, umrl pa je v
koncentracijskem taborišču v Flossenburgu.
Na športnem področju so se največ udejstvovali in
navduševali z nogometom.
Druga svetovna vojna je svoje opravila na zelo nečloveški
in krut način. Nemci so 6. aprila 1941 vstopili v Prekmurje.
Kulturbund je takoj okrepil svojo nasilno dejavnost
in skupaj z Nemci in anarhično razpoloženimi ljudmi
110