winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

Ob ratifikaciji Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo
narodnih manjšin v letu 1998 je Vlada Republike Slovenije
podala izjavo, da bo v skladu z Ustavo RS in notranjo
zakonodajo uporabljala določbe Okvirne konvencije
Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin za avtohtoni
italijansko in madžarsko narodno manjšino in smiselno
tudi za romsko skupnost, ki živi v Sloveniji. Mednarodna
poročila vsebujejo nekaj kritičnih pripomb glede položaja
Romov v Sloveniji, ko ugotavljajo, da so nekatere zakonske
določbe namenjene le „avtohtonim“ Romom, izključujoč
„neavtohtone“ Rome, tudi v primerih, ko gre za državljane
Slovenije.
Ustava Republike Slovenije določa, da položaj in posebne
pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon
(65. člen). Na področju posebnega varstva romske skupnosti
so bila do sedaj prizadevanja države in lokalnih skupnosti
v Sloveniji usmerjena v zlasti v izboljšanje socialnoekonomskega
položaja romske skupnosti in v urejanje
življenjskih pogojev ter v spodbujanje politične participacije
Romov. Ukrepi, ki so v pristojnosti različnih ministrstev in
državnih organov, so zajeti v vladnem Programu za pomoč
Romom iz leta 1995. Izvajanje programa spremlja vladna
komisija za romska vprašanja, katere predsednica je (bivša)
ministrica za pravosodje Zdenka Cerar.
Pravno varstvo je urejeno v različnih zakonih. Posebne
določbe o pravicah romske skupnosti vsebujejo zakoni, ki
se nanašajo na lokalno samoupravo, lokalne volitve in na
evidenco volilne pravice; na organizacijo in financiranje
vzgoje in izobraževanja, delovanje vrtcev in osnovne šole
ter Zakona o medijih in o knjižničarstvu.
Politična participacija Romov. S sprejetjem sprememb in
dopolnitev k Zakonu o lokalni samoupravi v maju 2002
je bilo določenih dvajset občin, v katerih živi romska
skupnost. V teh občinah imajo pripadniki romske
skupnosti zagotovljeno mesto vsaj enega predstavnika v
občinskem svetu. Do danes so bili izvoljeni romski občinski
svetniki v občinah Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj,
Dobrovnik, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika,
Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogašovci, Semič,
Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče. Med občinami, ki
jih našteva citirani zakon, ta določba še ni uresničena edino
le v občini Grosuplje.
Delovanje Zveze Romov Slovenije ter organiziranje
Romov in ustanovitev romskih društev na občinski ravni
postopoma utira pot tudi za širšo razpravo in razmišljanja
o novih možnostih in načinih dialoga in sodelovanja.
Glede političnega zastopstva Romov na državni ravni se v
zadnjem času razpravlja tudi o institucionalnih možnostih
za izvolitev romskega poslanca v Državnem zboru ali pa
romskega državnega svetnika v Državnem svetu Republike
Slovenije.
Aktualni položaj Romov v Sloveniji na področju
zaposlovanja. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta
2002 je število Romov v Sloveniji 3246. Tako kot v drugih
evropskih državah, so neuradne ocene znatno višje - okoli
10.000. Romi v Sloveniji so v večjem številu tradicionalno
naseljeni zlasti na območju Prekmurja, Dolenjske in Bele
Krajine. Manj kot 13 % Romov je redno zaposlenih.
Dejavnosti na področju povečanja rednega zaposlovanja
pripadnikov romske skupnosti, zajeta v programu za
zaposlovanje Romov „Enakost možnosti zaposlovanja
za Rome – naš skupni izziv“ (leto 2000), so bile le delno
uspešne. Izvedbene dejavnosti zajemajo programe pomoči
pri iskanju zaposlitve, programe osebnostnega razvoja
in programe izpopolnjevanja in usposabljanja. Programi
aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni tudi
zaposlovanju Romov, zajemajo priprave na zaposlitev in
usposabljanje, spodbujanje samozaposlovanja, projekt
romske kooperative in integracijskih podjetij, programe
javnih del ter subvencionirane zaposlitve.
Možnosti za zaposlovanje Romov v Sloveniji zajemajo
predvsem vključevanje Romov v programe javnih del (npr.
na področjih: ureditve bivalnih razmer, izobraževanja,
kmetijstva). V nekaterih javnih službah, npr. na lokalnih
zavodih za zaposlovanje in na centrih za socialno delo, so
že zaposlili romske „pomočnike/svetovalce“, ki delujejo
kot posredniki med Romi in večinskim prebivalstvom.
Strategija za vključevanje Romov v izobraževanje, ki je bila
sprejeta v juniju 2004, uvaja „pomočnike“ z znanjem obeh
jezikov tudi na področje izobraževanja.
Ministrstvo za šolstvo znanost in šport ter Ministrstvo
za delo, družino in socialne zadeve financirata projekt
„Razvoj modelov za izobraževanje in usposabljanje Romov
61