12.07.2015 Views

Literatura in cenzura - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

Literatura in cenzura - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

Literatura in cenzura - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>Literatura</strong> <strong>in</strong> <strong>cenzura</strong>: kdo se boji resnice literature?138Zrno peskaPritlikavci na Velázquezovih slikah vzbujajo nemir. So moški <strong>in</strong> ženske,ki se <strong>za</strong>radi stalnega pomanjkanja <strong>in</strong> omejitev niso polno razvili. Čepravso odrasli, niso višji od otrok, na lica so se jim vre<strong>za</strong>le globoke gube, prisilnose smejijo, ves čas se le igrajo, oblačijo se v otroška oblačila. Tegroteskne figure kažejo, kako človeka preoblikuje bliž<strong>in</strong>a oblasti. Toda LasMen<strong>in</strong>as hkrati dokazujejo, da se umetniško ustvarjanje zmore izmuznit<strong>in</strong>adzoru celo takrat, ko slikar portretira samega kralja na njegovem dvoru.Umetnost zmore svojo resnico o <strong>za</strong>tiranju povedati na tak nač<strong>in</strong>, da smosporočilo sposobni razumeti še danes, dolga stoletja <strong>za</strong> tem.Pomanjkanje svobode <strong>za</strong>vira polni razvoj <strong>in</strong> ljudi prisili v okrnjenoživljenje. Toda, ali lahko omejitve zlomijo človeka v edn<strong>in</strong>i? »Vsi valovimorja / ne bodo mogli zdrobiti / peščenega zrna« (Verdaguer 11) je <strong>za</strong>pisalJac<strong>in</strong>t Verdaguer v seriji člankov z naslovom »V samoobrambi«, ki sobili objavljeni v časopisu La Publicitat med letoma 1895 <strong>in</strong> 1897.»Preveč močno verjamem, da bo Jezus Kristus vsakogar, ki mu je zvestdo smrti, okronal, <strong>za</strong>to tudi ne stremim <strong>za</strong> lovorikami v tem življenju, ker selovor prej ali slej osuje ali pa se mu listje spremeni v trnje« (Verdaguer 71),je razglasil Verdaguer v svojem članku »Llorers esp<strong>in</strong>osos« [Trnove lovorike](La Publicitat, 5. avgusta 1897). Njegovo obvladovanje retorike je odličendokaz uspešnosti klasične vzgoje v religioznih šolah. 21. marca 1886ga je ob odprtju prenovljenega samostana v Ripollu škof iz Vica JosepMorgades <strong>in</strong> Gili okronal z lovorovim vencem kot pr<strong>in</strong>ca vseh pesnikov.A takoj <strong>za</strong>tem sta ga njegov škof <strong>in</strong> njegov mecen, markiz Comillas, zvabilav premišljeno past, ki naj bi omajala njegov javni ugled. Toda captatiobenevolentiae Verdaguerjevih člankov je bila veliko uspešnejša, na svojostran si je znal pritegniti bralce časopisa – <strong>in</strong> s tem tudi ljudstvo v širokempomenu besede – zgolj <strong>in</strong> samo z orožjem dobrega pesnika. Lovorikeslave hitro m<strong>in</strong>ejo, <strong>za</strong>to pesnik hitro pade v nemilost, imena izg<strong>in</strong>ejo izspom<strong>in</strong>a, »valovi morja« jih izbrišejo. Lovorike, ki so jih namenili njemusamemu, se niso samo izjemno hitro osule, pravi Verdaguer, temveč sose jim listi spremenili v trne. Nedeljo, ko so ga v Ripollu okronali <strong>za</strong> pesnika,je poimenoval Cvetna nedelja, ker je napovedovala trnovo pot. Natak nač<strong>in</strong> pesnik – obubožan, preganjan, oblaten – bralcem namigne, najga primerjajo s Kristusovo figuro. Retorična vešč<strong>in</strong>a mu omogoči, da pribralcih vzbudi sočutje, potem pa jih prepriča še z brezhibno nani<strong>za</strong>nimidokazi dobrega analitika: »V krutem odvzemu krone kakor tudi že prikronanju je bila ed<strong>in</strong>a pomembna stvar ustreči markizu <strong>in</strong> ga osrečiti. Zanjegovim imenom so se skrivali vsi, ki so sodelovali v <strong>za</strong>roti, ravno takokot se markiz skriva <strong>za</strong> imeni svojih pajdašev.« (Verdaguer 72)

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!