Literatura in cenzura - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

Cenzura v Sloveniji po drugisvetovni vojni: od komunističnegaIndex librorum prohibitorumdo ukinitve »verbalnega delikta«Aleš GabričInštitut za novejšo zgodovino, Ljubljanaales.gabric@inz.siRazprava prikaže najbolj običajne načine cenzuriranja del v Sloveniji v časukomunističnega režima. Takoj po koncu vojne leta 1945 so novi oblastniki sestaviliseznam prepovedanih del, ki so morala biti izločena iz knjižnic in knjigarn. Uvedba»družbenega upravljanja« v kulturnih ustanovah sredi petdesetih let je spremenilanačin cenzuriranja del, saj so založniški sveti imeli tudi cenzorsko vlogo in izvajalipreventivno (predhodno) cenzuro. Suspenzivno (naknadno, že po natisu) cenzuro sooblasti uveljavile zlasti za uvožene knjige, ki so bile hranjene ločeno od ostalih v t. i.D-fondih.Ključne besede: literatura in cenzura / slovenska književnost / komunizem / kulturnapolitika / seznam prepovedanih knjigUDK 821.163.6 (497.12)«1945/1990«:351.751.5Čeprav bi lahko analizo cenzure v komunističnem režimu na Slovenskemzastavili zelo na široko, se bom v prispevku omejil in se posvetil predvsemliterarnim delom. Cenzurnih posegov so bili sicer v tem času v največjimeri deležni mediji, poznamo pa tudi primere interveniranja oblasti v drugihumetniških zvrsteh, npr. pri filmu, gledališču ali pri likovnih delih. Nakončno podobo knjižne ponudbe v Sloveniji v tem času ni vplivala zgoljnaknadna cenzura kot poseg oblasti proti konkretnemu literarnemu delu.Oblast je nadzirala tudi knjižni trg in za natisnjena in javno dostopna delavečkrat dosegla, da je na trg prišel izdelek, ki je ustrezal njenim predhodnimzahtevam in bil že predhodno »očiščen« vplivov »škodljivih« idejnihali političnih pogledov.63Primerjalna književnost (Ljubljana) 31. Posebna številka (2008)