Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
se naju je spotoma oprijelo in nama zdaj ne pusti dihati.
Tudi prav, sem sogla‰al. A vpra‰anje seveda ostaja
enako.
Z razliko, da morava reã v resnici deliti drug z drugim,
je oporekala.
Prvi spra‰ujem jaz, ker sem se tudi prvi prijavil, sem
kljub temu vztrajal.
Ali je dovolj, ãe reãem, da te imam rada? se je sklonila
nad mizo in se mi od blizu zazrla v oãi. Ali je dovolj, ãe
reãe‰, da me ima‰ rad?
Vpra‰uje‰ pa se pravzaprav, kaj naj zdaj s tem, da me
ima‰ rada in da imam tudi jaz tebe rad? sem jo spomnil.
âeravno seveda Ïe od zaãetka ve‰, da ne moreva s tem
niãesar drugega, kot da se imava rada.
Vem, ali pa ne vem, me je poljubila. Ker to paã sploh
ni nekaj, v ãemer bi imela kako posebno prakso, se je
zaskrbela. Kveãjemu lahko reãem, da me je najina bliÏina
povsem presenetila. Nemoã, da bi se temu uprla, pa
me je navdala z nekakim sluteãim strahom, ki ga lahko
kveãjemu kdaj potlaãim, zanesljivo pa se ga ne morem
otresti. Bojim se, da bova slej ko prej napravila napako.
Zato sem Ïelela, da se o tem nocoj pogovoriva.
Ugriznil sem se in pridihnil.
Lahko bi sicer rekel, da sam nisem imel s tem sploh
nobene prakse — a ãemu bi zdaj sluÏila taka dovtipnost?
111