Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
35.
BESeDA
S tala je sredi povsem razsvetljene spalnice in si poãasi
odpenjala gumbke na oprijeti obleki. Njeni dolgi
prstki so napredovali poãasi, a zanesljivo, ne da bi se ji
sploh zataknilo v eni sami luknjici. Stal sem pri vratih in
jo gledal, ãeravno je najverjetneje ãakala, da ji bom pomagal.
A zazdelo se mi je to za hipec, kakor bi bila odbirala
molek, in bila mi je tako v‰eãna v tem obredju, da
je karatkomalo nisem Ïelel premotiti. Razumela je moj
uÏitek in ga tudi dopu‰ãala. Izstopila je iz oblekce, ki ji
je zdrknila k nogam in si boÏajoã se slekla najlonke.
Nato si je odpela ‰e modrãek in je z rokami spu‰ãenimi
ob telesu prav niã srameÏljiva ãakala.
Ta njena razgaljena lepota me je povsem zamaknila.
Bilo je to njeno belo in gladko telo tako polno neãesa
lepega, da ga ni bilo mogoãe z niãemer primerjati.
Ali pa morda vendarle.
Rekel sem ji: Zrela Bronja.
Zrela? je zaskrbljena vpra‰ala.
Razumi to, kakor bi bil rekel zrelo jabolko, sem ji sku-
‰al pojasniti. Saj, le zrelo jabolko lahko nekomu tako
lepo zadi‰i, sem jo dvignil v naroãje in jo poloÏil na po-
115