Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
85.
BESeDA
P ovedal si mu o Severini? je tiho vpra‰ala Bronja, ko
sem pristopil.
Ker nisem niti pomislil, da bi lahko napravil kaj takega,
sem priznal in se ji strahoma zazrl v od joka utrujene
oãi.
Povesila je pogled in z vrhovi prstov nekako skrivoma
poiskala mojo dlan. Dotikala se me je sprva le toliko, da
sem ãutil hlad, ki jo je stresal tudi po telesu in jo grbal
v hrbtu, nato je iznenada segla, da sva se dotaknila vse
do palcev in je med krãevitim stiskom rekla: Poãutim se,
kot da bi ga jaz ubila. Razume‰, tako zelo se poãutim
kriva.
Objel sem jo in se z licem dotaknil njenega.
Bili so to obãutki, ki sva jih seveda zdaj ‰e kako delila.
A vendar: bolj‰e kot iskanje izgovorov in laÏna tolaÏba
je bilo upanje, da jih bova nekoã le potlaãila. Ali pa
jih bo pogoltnila ljubezen, ta najina velika nenasitna
riba?
281