Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
150
45.
BESeDA
R es: kako klavrne so se mi zdele vse tiste na hitro
ponujajoãe se luknje v primeri z Bronjino dareÏljivo
notrino. Bila je zdaj zame edina in bilo je v njej vse,
kar so drugi iskali s popadljivim nemirom, v resnici pa
najverjetneje na‰li le v fantazijah. Ljubila sva se do onemoglosti
in ‰e potem sva hotela. Le ãas, ki je tam znotraj,
kamor sva se zatekala, kakor bi se bila zapirala v jajce
vseh zaãetkov in koncev, ‰e zmeraj tekel hitreje, je
vse bolj postajal najin zahrbtni sovraÏnik. Zato sva znova
in znova dopovedovala drug drugemu, da morava
biti previdna, potem pa sva se zalotena v spozabi zopet
le strahoma spogledovala in na tihem prosila Usodovca,
naj nama vsaj ‰e za tokrat pogleda skozi prste.
Rekel sem ji, da sem bil v Skiniju in da sem bil z Lepcem.
Ne misli, da nisem bila ‰e tam, se je posmejala. Bila
sem vãasih velikokrat in sem rada ‰la, je dodala ãez ãas.
Ker jaz, ve‰, v resnici morda sploh nisem taka, kot me
pozna‰? me je nato, nekako srameÏljivo in nagajivo obenem,
pomerila izpod ãela. Ali paã taka, kot si morda zami‰lja‰,
da sem, ali bi po tvoje morala biti? je ‰e pojasni-