Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
232
BESeDA
kot bi bil tu res edina prava Ïrtev, v resnici pa se je tako
kajpada umaknil pred Gaja‰evo smrtno jezo.
Ostal sem torej sam tu v sredi‰ãu, kjer se naj presodi
v dobro, ali vsaj preseka jeza, in sem le za hipec krãevito
tuhtal, kam naj speljem hudournik. Bilo je kot na dlani,
da ju je treba spraviti narazen, sicer se bosta, ko bo
le priloÏnost, spet sprijela. Stopil sem torej k mojstru in
sem rekel zaupljivo, a vendarle ‰e dovolj glasno, da me
je lahko tudi oni sli‰al: âe dovoli‰, mojster — saj ga lahko
medtem jaz malo koljem!?
Pavlica je splahnel kakor preluknjan in je le ‰e s pogledom
iskal pomoãi. Ko pa sem potem segel k rokavu
in si ga poãasi zavihal, je le ‰e pomeÏikal in se s spodvitim
repkom kakor cucek izmuznil skozi vrata.