Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
katerimi se edino ‰e splaãa, je pridu‰eno zaÏveãil, kot bi
mu ‰lo med zobe staro olje. Le z njimi se ‰e lahko kdaj
znajde‰ na valu, ki te dvigne iz vsega dreka. Le tako lahko
res potuje‰, ne da bi si razbijal glavo, kam te odna‰a
pa kako se bo vse skupaj konãalo...
âeprav to seveda Ïe ve‰, mi je bilo sme‰no.
Kaj — kaj da spet ve‰? je zmedeno vpra‰al.
Kako se bo paã konãalo, sem bil neizprosen. Ali na
strehi ali pa v jarku.
Ti!? se je grdo spaãil in je dolgo nabiral v ustih. Ti: Dj!
je krepko pljunil, nato pa si je z ogorkom glasno sesajoã
priÏgal novo cigareto in se skril v kobaleãih se sivih
oblakih.
ObÏaloval sem, da sva si bila spet tako zlahka na naproti.
A nadvse se mi je zdaj Ïe upiralo tako barantanje
s ãustvi, storitvami in rezervnimi deli. Do Ïensk sem paã
ãutil po svoje in nisem se dal o tem tako po mehaniãno
pouãiti. Imel sem seveda Ïe kake razloge, da bi jih lahko
tudi sovraÏil, a v preseÏku je bilo vendarle ãutenje, ki
mi jih je pomagalo razumeti. Predvsem pa je bilo kajpada
res, da sem se od nekdaj vznemirjeno ãudil, kako pozorno
in tudi skrivnostno so znale Ïiveti s svojim telesom.
Ali pa so si to vsaj Ïelele. Saj tudi vse tiste, ki jih je
zdaj tu omenjal z nemarnostjo, s kakr‰no se jih je najverjetneje
tudi loteval, so potem zopet odhajale polne
svoje posebnosti in vsaj na videz tudi pokonãno.
21