Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
âe pa nimam veã drobiÏa, se je zvonko posmejala.
No, sem zinil nejevoljno — a to le zato, ker sem ji iz
svojih praznih Ïepov paã teÏko pomagal.
Oj! me je oãitno zopet razumela. Ne zamerite mi —
res sem to neumno rekla, se je ‰e kar smejala. Vãasih
paã kar tvezim, potem pa si kdo zlahka misli, da sem
neka taka, se je na mah zresnila. V resnici pa sem vam
samo zelo hvaleÏna, da ste sploh hoteli z mano. Morala
sem se nekako znajti in ne bom vam pozabila...
Eh, no, dajte vendar..., sem odhahnil in sem se samo
‰e bolj spotil v zadregi. Brez zveze je predvsem, da vam
mojster ‰e ni popravil avta, sem se navidez branil pred
hvaleÏnimi pogledi, ki so dolgo dolgo potovali k meni in
so bili od vsega, kar sva si lahko ‰e tukaj rekla, prijaznej-
‰i in lep‰i.
Popravil ga bo, ko ga bo popravil, se je spet smejala.
Saj ga vendar Ïe poznava, je odmahnila ãez mizo in me
povlekla za komolec, da paã greva.
Stopil sem za njo, ‰e zmeraj kakor bos in kakor v tistih
hlaãah, le da zdaj tudi ‰e kot kuÏek hvaleÏen za pogled,
dotik in za bliÏavo, ki se mi je zopet zdela zmagovita
kot nekomu, ki je ravnokar preplaval morje. Bil sem spet
oãitno res tako pijan od vsega, da mi je ob speljevanju
dvakrat crknil avto — tisoãkrat prekleti jugo, predpotopni
letnik ‰e iz ãasov, ko se je na Balkanu ‰e nekomu
zdelo, da bi se dalo tak pleh izvaÏati celo v âezluÏo.
49