Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
252
BESeDA
nil v sekundi in je zadeval na milimeter. Poãel je to s tistim
prekaljenim hladom, ki si ga lahko prav zaznal ‰ele
v boju, ko je bilo lahko Ïe prepozno. Ampak: ali je bilo
to spo‰tovanje pome‰ano s strahom? Pomisel me je zdaj
kar obsedla in mi ni hotela iz glave. So tekle stvari tako
kot so morale, ali je ‰lo vse tako zelo narobe tudi zato,
ker sem bil reva?
Bronja je prihajala k meni vse bolj nemirna in negotova.
V njenem potemnelem pogledu je dozorevala solza.
Solza za naju.
Jaz pa sem tu kretenu popravljal avto in upal, da se bo
z njim za prvim vogalom raztre‰ãil. Namesto, da bi lepo
stopil tja predenj in mu zabrusil: Ne seri!
Ne sme‰ zdaj izgubljati Ïivcev, me je tedaj dregnil
mojster, ki mi je oãitno zopet bral misli. Ujel se bo ta
modrija‰ prej ko slej v past, ki si jo bo sam nastavil, je
‰epnil. Bo‰ videl, me je prijel za nadlaht in me do boleãine
u‰ãipnil. Saj drugaãe to sploh ne more veã biti.