Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
Kaka pa naj bom? je zashlastala. Kaka naj bo Ïena z
moÏem?
Ampak — !? se mi je zdaj znova zataknilo. âe jaz tu
kaj razumem?
Seveda ne razume‰, me je izpustila. Ker tudi noãe‰
razumeti, je zdaj ona ‰la po svoje. Tolãem se za vsak trenutek,
da sem potem lahko vsaj malo s tabo, je pravila
s spremenjenim glasom. Briga me za te modrice, saj mi
niso prve, a zdaj jih vsaj trpim z razlogom...
Stopil sem pred njo in jo ustavil.
Lovil sem v dlani solze, ki so kapale v prazno. Ker
Bronja je res jokala drugaãe kakor druge. Bila je Ïenska,
ki se ni dala zlahka in tudi ni trpela drame. Zato pa me
je zdaj tolikaj bolj naãelo. Objel sem jo ãez pas in ji pokleknil
k nogam. Dotaknil sem se z vsem obrazom njenega
trebuha. âutil sem, kako se od joka vse v njej premika
in nisem Ïelel veã verjeti, da sva lahko tako zelo
nemoãna. Midva, ki sva lahko beÏala, preskoãila in plezala?
Mar ne bi lahko tudi ubijala in kradla? Bonnie in
Clyde, je v ‰ali rekel Gaja‰, ta razneÏena baraba. Ampak,
ali je moralo ostati ‰ala?
Rada bi se zdaj ljubila, je za‰epetala.
Dvignil sem jo kakor dete in jo zanesel preko grmja k
zidu.
Nekje tam zgoraj v Ïoltavo razsvetljenem oknu je
‰umljala glasba. Bila je neka stara skoraj znana melodija,
219