Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
jasno, temveã naju potem zmeraj znova zasaãi in preseneti
— kot, recimo, to danes.
Poslu‰aj! je zdaj povzdignila glas tudi Olja. Ne prepriãuj
me tu kar naprej, da sta otroka, jo je prijela za
dlan in je ni izpustila. Predvsem pa se seveda nehaj
sama slepiti s tem in si priznaj, da prihaja ãas, ko bosta
morala biti ‰e kako odgovorna za svoja dejanja.
Bronja ji je mlahavo pustila dlan in se ji vpra‰ujoãa
zazrla v obraz. Bile so to oãitno besede, ki so jo ‰e kako
najdevale in zaskrbele. Napotile so jo bile k robu, ki sem
ga sam Ïe zdavnaj obãutil, a ji nisem Ïelel poreãi o breznu,
ki je zijalo na oni strani. Tudi, ãe bi se res lahko nekako
znebila Lepca, ne bi imela veliko moÏnosti: ona
brez vsakih dohodkov in jaz z Gaja‰evo Ïepnino. Ob
tem pa je bil tu ‰e Ingo.
SovraÏim prihodnost, je konãno spregovorila Bronja.
Zmeraj sem se samo Ïrtvovala zanjo, pa mi ni nikoli
prinesla tistega, kar je obetala, je po mo‰ko zvrnila iz
‰ilca. A zato zdaj vsaj vem, da moram Ïiveti danes. Pa
tudi Ïelim Ïiveti, razume‰, ãetudi bom Ïe jutri jokala in
bo potem vsega konec.
Saj, je popustila rdeãelasa gospa in nam znova natoãila.
Morda ima‰ navsezadnje res prav? je po zatopljenem
premisleku zmignila.
Poiskal sem Bronjino dlan in se boÏajoã zatipal v njeno
svileno mehkobo. Bila je to noã, ko sem ostal brez
247