Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
170
52.
BESeDA
O b jutranji kavi sva z mojstrom trdovratno molãala
in pogledovala drug mimo drugega. âutil sem
sicer, da je najhuje Ïe mimo in da me ne bo odpustil, niti
zatoÏil Lepcu. Tudi sam je bil namreã v zocu, saj, gizdav
kot je bil, ne bi nikdar priznal, da mu je vajenec u‰el z
vajeti, vsi drugi izgovori pa so bili kajpada nezadostni.
Bil sem mu seveda potihem hvaleÏen, da je bil tokrat na
moji strani. Saj, izbiral je navsezadnje med tovari‰ijo, ki
je bila vsa njegova druÏina in pa seveda mano, ki sem bil
pritepenec.
V to najino sti‰je je potem pribrnel Pavlica, ki je le
redko prihajal med sluÏbenim ãasom, in je Ïe skozi spu-
‰ãeno ‰ipo namesto pozdrava vpra‰al: Ali Ïe vesta? Nato
pa, ko sva seveda le zazijala, je v naglici prisedel, in je,
medtem, ko mu je mojster nacejal ostanek kave, pojasnil:
V Skiniju je bilo baje nocoj sranje. Neki manijak je
kurbi odgriznil ‰ãegetavãek. Potem pa so z urgence prijavili
na policijo in je bila takoj racija.
âakaj!? je kar vstal mojster. Zakaj bi Ïenski odgriznil
tisto? je nato spet sedel. Kaki so pa to heci?