Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
znal na pogrebe. Gotovo mu ne bo niti malo prav, ko se
bo tam zlajal nekdo, ki ga ni niti poznal?
Mu bomo Ïe pre‰teli rebra, ãe bo kaj preveã sral, je
odmahnil Gaja‰, ki ni maral proslav. Kar bi mu mi Ïeleli
reãi, pa mu lahko tudi potem ‰epnemo, saj tako ni za
vsaka u‰esa.
Kaj pa imamo takega za bregom, da ne bi smeli vsi
sli‰ati? je oporekal Batistuta, ki bi najverjetneje rad nastopil.
Kveãjemu bi bilo najverjetneje prav, da nekomu Ïe
enkrat povemo v obraz, kaj si o vsem mislimo.
Lepo vas prosim — bodimo pametni, je naposled posegel
Malaãiãi. Ve se vendar Ïe od nekdaj, kaj je pri odprtem
grobu prav in kaj ne, se je ves zresnjen spogledal
z vsakim posebej. Pove se paã o pokojniku, kar se ob taki
priliki mora, zadnja je pa tako in tako muzika.
Muzika? je zinil profesor.
Muzika, muzika, je zmagoslavno raz‰iril roke muzikant.
To vendar imamo in to tudi lahko damo.
Seveda, je razumel vodja voznega parka. Zaigral mu
bo‰ Ti‰ino.
Ali pa: Raste trava zelena, ti si ljubezen edina, je ves
hripav zapopevkal mojster.
Eh! so zaplahutali vseprek. Kaka pa je to muzika!? Kaj
se ti me‰a!?
193