Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
29.
BESeDA
O stal sem sam tam v neki ulici, nekako na pol poti,
ki sva jo tjagrede hodila skupaj, in mi je bilo prav
malo mar za vse smeri. Ura je bila ob enih, morda Ïe
tudi ãez, meni pa ni ‰lo v glavo edinole, kam sva dela
ãas, ki je minil vmes. A najsi je bilo vse, kot se mi je zazdelo,
le lep trenutek, zagotovo sva ga ‰e nosila s sabo
in nama je zdaj di‰al po drugem.
Pritaval sem do bencinske ãrpalke, si kupil ploãevinko
piva in Marlboro. Ostalo mi je to ‰e iz zavoda, da
smo si prave trenutke, ãe je seveda le zneslo, polep‰ali
z najbolj‰imi cigaretami. In kar nekako obÏaloval sem,
da ni bilo tu tistih mojih davnih, pred katerimi bi se lahko
povaÏil. Saj: ne bi jim zdaj natresel, kot nam je bilo v
navadi, kako je zlahka padla, temveã bi najverjetneje
celo priznal, da sem se paã spotaknil, a vendar bi mi bilo
laÏje. Tako pa sem bil s tem svojim prekipevajoãim
ãustvom tako prekleto in neizprosno sam, da bi najraje
zatulil in priklical vsaj odmev.
Ne zameri, prijatelj, sem rekel kamnu, ki sem ga zadel
prav z vrhom ãevlja, da je dolgo potrkaval po cesti-
‰ãu in se zaustavil nekje daleã naprej, ko ga nisem veã
97