Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
22.
BESeDA
M ojster je premestil bolj‰i kasetnik iz kuhinje v
delavnico in je ves dan poslu‰al Severino. Z ovitka,
da se mu je smejala natanko taka, kot si jo je tudi
zami‰ljal. Glas pa, da je imela seveda neprimerno lep‰i
kot prekrokani Malaãiãi. Meni se pesmice ‰e sedaj niso
zdele prav niã posebnega, a neka druga oãitnost me je
vendarle pritegnila: Severina me je v neãem spominjala
na Bronjo. Morda so bile to polne in ãutne ustnice,
povdarjene in nekako nagajivo smejoãe se liãnice, zamaknjene
rjave oãi, ali paã vse to v odtenkih in na nek
svoj naãin. Vsekakor pa sva jo zato laÏje skupaj gledala,
kajti mojster je nosil ovitek v naprstnem Ïepu in ga je
ponavadi izvlekel s cigaretami.
Ali jo vidi‰? je pridihnil in je pomenljivo obrnil oãi.
Dobra je, mojster, sem mu spet pritrdil. Dobra je.
Poslu‰aj, me je naciljal s cigareto. Bilo je to sedeminosemdesetega.
Dobavljal sem zadnjega posebej zame
dodelanega golfa iz Vogo‰ãe. Bil je v resnici za doktorja
RuÏiãa. ·e dandana‰nji se stari po goricah prevaÏa z
njim, uslugo pa mi je, se razume, Ïe zdavnaj pozabil.
Sedeli smo v najbolj‰em hotelu za najbolj‰o mizo, ki je
77