Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
188
57.
BESeDA
P izda! je udaril mojster z obema rokama po mizi.
Zdaj nam je pa ‰e to napravil! je dvignil razprte dlani
nad glavo in se je med njimi oãitajoãe ozrl k bogu, ki
da je spet dopustil nezasli‰ano svinjarijo. Povem vam,
zanala‰ã se je ta pesjak poãil — da naj bi se zdaj grizli
namesto njega, je o‰inil tovari‰ijo. Ampak, mi se ne bomo!
je nato ukazal. Prav briga nas vse skupaj za rezervnega
Kristusa, ki ni nikoli imel mo‰ke pameti in se je vse
Ïivljenje drÏal, kot bi mu vrana kruh odnesla, je med
‰aro na polici ves nasr‰en izbrskal osmojen ostanek sveãe
in jo postavil na vogal za katerim je pokojni ponavadi
sedel.
Zazrli so se v ‰ibak plamen, ki se je poprasketavajoã
nekako le razgoreval in dolgo molãali. Ogorãenje, ki ga
je na zabuhle obraze priklicalo prijateljevo nesmiselno
slovo, se je v tem opoldanskem sti‰ju polagoma zaredilo
v nemo Ïalobnost, ki se je mestoma ogla‰ala le z izdajalskim
krulincanjem v trebuhu. Zobar je bil res nergav
otroãaj, ki bi ga bilo treba ‰e pravi ãas na‰e‰kati in ga
stresti v hlaãe, a bil je obenem tudi poosebljena nesreãa,