Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
32
BESeDA
gledal v ogledalu, v katerem se je tudi ona gledala. Lahko
sem, ko je ‰el mojster na kako poskusno voÏnjo, celo
posedel v njenem avtomobilu in ga vohkal. Saj bil je tu
v Ïametnih sivih prevlekah in zajãji dlaki na volanu le
vonj po njej, o tem sploh nisem dvomil.
Bil je okus, ki ji je povsem pristajal.
Primerljiv bolj z barvami kot s tvarino.
Sestavljen iz ãrne, ãe‰njeve in modrine.
Nekaj bolj temnega torej; nekaj, ne kar tako; nekaj,
kar se ne oprime Ïenske v slabi drogeriji in ne njenega
avtomobila na vsakodnevni poti v sluÏbo in domov. A
kaj, ko nisem upal vpra‰ati Gaja‰a, s ãim se ukvarja? kaj
poãne? kam zahaja? Veliko bolje bi namreã potem vedel
o tem njenem posebnem okusu, ki ga doslej nisem sreãeval
pri nobeni. Toda Gaja‰ je bil — tako sem si paã domi‰ljal
— ‰e zmeraj na preÏi za mojimi obãutki.
Mercedesa pa tudi ‰e nisva porihtala, je zmajal zveãer,
ko sva izjemoma posedela sama.
Res bi lahko Ïe pripeljal to luã, sem menil.
Ne bo je, dokler je ne bo primoral, da ga bo prosila na
kolenih, je privzdignil obrvi in me pomenljivo premeril.
A saj mu res ni lahko z njo, je nato ãez ãaz sku‰al pojasniti.
Velika loterija je bila to in velika gostija, je napletel
v svojem znaãilnem naãinu, iz katerega ‰e zmeraj nisem
povsem razbiral. Na koncu pa mu je od vsega seveda
ostala le gos.