Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
166
BESeDA
ugotovi, da mi potni list veã ne velja. Pa mu ne more‰
tega dopovedati, da gre‰ ãez le po neki ‰rauf. Ker hudiãa
to ne zanima, ali bo‰ ti imel ta svoj ‰rauf, ali ne bo‰, pa
magari ti bo zaradi enega ‰raufa, ki ga pri nas ne dobi‰,
propadla delavnica. Pa kaj bo‰ torej napravil drugega,
kot hajd domov?
Saj, sem soãutno skomignil.
Res smola, je prikimala tudi Bronja.
Potem pa ‰e to tu doli, je nadaljeval, kot bi se ‰e opraviãeval.
Delavnica je odklenjena, hi‰a zaklenjena, vajenca
pa nikjer. Zdaj pa ti, prosim, razumi, kaj je lahko to?
Ali je potepuh kje v bifeju, ali pa je ‰el lenuh sredi belega
dneva malo smrãat?
Saj, sem spet dahnil, ãeravno sem si bil Ïe tudi sme-
‰en.
No, ampak, je spet zaãel, a je nato le zmignil, se
umaknil za prag in nesli‰no zaprl za sabo.
Spogledala sva se in poslu‰ala njegove teÏke ‰kripave
korake, ki so se poãasi umikali v globino. Dotaknila sva
se z dlanmi in si molãe zaupala o ãudenju in nepriãakovanem
olaj‰anju. Poiskala je torbico in me v slovo poboÏala
z vrhovi prstov po licu. Moral se bo‰ pogovoriti
z njim, je skomignila. Ne vem kako, a edino to naju zdaj
lahko re‰i, je rekla tako, da sem razbiral, kako zelo je
prosila in kako upala.
Ve‰, da bom, sem prikimal, saj sem res nameraval.