Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
244
75.
BESeDA
M esto so komunalci deloma Ïe razsvetlili z novoletnim
okrasjem. Obarvana svetloba je skrila sivino
na vogalih in ‰tukaturah, ni pa zmogla oÏiveti noãnih
ulic, na katerih sva bila tudi tokrat skorajda edina
sprehajalca. BoÏiãni in novoletni ãas je bil sicer v mojem
spominu zapisan kot poneumljajoãe obredje mnoÏic, ki
jim nisem pripadal. Tako je bilo seveda tudi zaradi tega,
ker sem veliko veãino obdaritvenih sveãanosti doÏivel v
domovih in sem Ïe v zgodnjem otro‰tvu zaãel razumevati,
da so bila na‰a darila povsem neosebno pobrana z
velikanskega socialnega kupa. Vse tiste dobrikave in
morda kdaj res tudi iskrene govorance in vo‰ãila pa sem
doÏivljal kot nekako sprenevedavo nadomestilo za ãezletno
robatost in hojo po du‰i, ki je bila tako zelo lastna
mnogim vzgojiteljem in drugemu osebju.
Razmrazeni vetrovi, ki so ‰u‰ljali v smeteh in dvigovali
papirãke, so naju zmeraj znova presenetili za vogali
in naju primorali, da sva se ‰e tesneje zatipala drug v
drugega. âeravno naju je Ïe po‰teno zazeblo, sva potem
zopet nekako zavila v ulico, ki ni vodila proti domu. In
ko sva se tako spet vrnila na zaãetek te vegaste kroÏni-