Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
la domi‰ljati, da sva iz kakega njenega sladkega romana?
Gospa pi‰e knjige? sem se nadvse ãudil.
Ne, ne, je odmahnila. Ampak jih bere. Gotovo vsak
dan vsaj enega, si je oslinila kazalec in je naglo polistala.
Potem pa ima take, ve‰: Tu ima‰ vazo, ãe ti bo sluãajno
prinesel roÏe. Tamle za zofo v dnevni sobi pa knjigo
o barvah, ãe te bo morebiti zanimalo, kaj ti sporoãa z
njo.
No!? sem se zdrznil, ãeravno je bilo res umevno. Njej
si torej povedala?
Sem, je bojeãe skomignila. A samo njej — res samo
njej, je nato tolaÏila moje zaãudenje. Saj bi me vendar
razgnalo, ãe ne bi imela komu zaupati. Ali pa bi me paã
zadu‰ilo, no. Ker, tole, ve‰, tole mi je res grozno, to skrivanje,
ta obãutek, da ne sme‰ odpreti ust, ko bi v resnici
najraje pel. Ampak — kaj se tebi ne dogaja tako?
Pri‰epnil sem doslej le stvarem, sem skomignil, saj
sem seveda ‰e kako poznal take obãutke. Izvijaãi, kljuãi,
gedore, kle‰ãe, kladiva; Ïelezu paã zaenkrat nekako ‰e
najbolj zaupam, sem jo podraÏil, ãeravno mi je prav s
tem povedala o svojih ãustvih veliko veã kot prej z lep‰imi
besedami.
113