Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
8
BESeDA
Pravzaprav: bilo je to bolj nekako klavrno bevskanje,
ki kot da je pribruhavalo prav iz globin pasjega srca. Ali
pa ga je bilo paã tako sli‰ati zaradi odmevov v tesnih
oÏinah samotne in puste predmestne ulice.
No, vidi‰ — !? se je zlagoma ozrl mojster, kot bi se bil
pomalem dramil in si je z zapestjem pomel med oãmi.
Ali je pes res pes in ali je ãlovek ãlovek? je poãasi in nezanesljivo
vstal, kot bi ga bil pogovor povsem izÏel.
Huda so to vpra‰anja, na katera si moram dan za dnem
odgovarjati, namesto da bi lepo v miru ‰raufal, je bil
njegov pogled omreÏen z nedoumljivo skrbjo in ãudno
Ïalobnostjo. Ti pa tudi! mi je nato pristopil. Ves ãas se
bo‰ odslej samo spra‰eval, kaj ti je namenilo ravno to
zajebano ulico? Ker, nisi je izbral sam — tega mi paã tu
ne tvezi. Tudi ti je nisem dal jaz — tega mi nikdar niti v
hecu ne reci. Temveã so ti jo kajpada dodelili drugi —
tisti, ki so te po krivici, ali pa morda tudi ne, zavrnili.
Zdaj pa ga jebi....
Torej me vzamete? sem mu ‰e nejeveren segel v besedo.
Ker bo‰ nahranil psa, ko bom kdaj pozabil kje sem
doma, je skomignil, kot bi sam pri sebi iskal opraviãilo
za to odloãitev.
Seveda bom, sem pritrdil z vsem telesom. Vseskozi
bom skrbel zanj.