Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
48
13.
BESeDA
M andelanin je potem seveda dobila brez recepta in
‰ele to ji je naposled le spet zvedrilo obraz. Za
‰ilinge, ki so ji ostali, sva ‰la celo v kavarnico na kapuãin
in ananasov sok, ki ga je imela, kot je rekla neizrekljivo
rada. Brkljal sem z Ïliãko po skodeli in nisem bil veã niti
malo tak, kot sem si Ïelel biti in kot sem ob takih prilikah
ponavadi tudi zmogel. Tiho jezo, ki me je ob tem
navdala, sem ãutil kakor srbe‰ãico, ki se mi je preseljevala
po telesu, a se kljub Ïe kar boleãemu obãutku niti
nisem praskal. Bilo mi je ta ãas vseeno, tudi ãe jo zgubljam.
Bila je navsezadnje to res Ïenska, ki je morala ostati
tam — na tisti svoji dalnji strani. Prepovedal mi jo je
bil mojster, straÏila jo je tovari‰ija, zavezovala jo je romantiãna
gostija s tristotimi svati, dodala so se k temu
leta, ki so resda dobro skrita Ïdela tam nekje pod koÏo,
pridelo se je k temu zagotovo ‰e toliko tega, da je bila
vsaka moja drzna misel v resnici ãista fantazija.
Pozabila sem vzeti kaj otroku, me je vzdramila, kot bi
mi brala misli.
Pa mu vzemite, sem skomignil, vsaj navidez ravnodu‰no.