Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
268
81.
BESeDA
B ronja je pri‰la k Albancu ‰ele ob desetih.
Bil sem nadvse nestrpen in tudi uÏaljen, ker me je
tako dolgo pustila ãakati. A Ïe, ko je vstopila, sem na
njenem obrazu zaznal, da ni zamujala po svoji krivdi.
Ne vem, ali je sploh prav, da sem ‰la, je ‰epnila, takoj ko
je prisedla. Prepriãana sem, da mi niti malo veã ne verjame
in da je zdaj res pripravljen na vse, mi je pod mizo
poloÏila premraÏeno dlan na koleno in me poboÏala.
Tako hudo pa spet ni, sem z dlanema objel njene tanke
prstke in jih sku‰al pogreti. Severina ravno ta ãas zaãenja
z nastopom in to bo zdaj ‰e kar trajalo.
Si mora‰ sploh misliti: hotel je, da grem nocoj z njim,
mi je komaj prisluhnila. Poslu‰aj: po tolikih letih se je
ravno zdaj spomnil, da bi nekomu pokazal Ïeno, je zaobrnila
z oãmi. Ko sem pa rekla ne, se je seveda zaãelo:
da komaj ‰e spim z njim, se mu izmikam, govorim v snu
neumnosti, se potikam okoli, zanemarjam otroka, da
niti veã z obãutkom ne skuham, se je usulo iz nje in se
zaredilo v ogorãenje, ki jo je vso zardelo. Res: vse drugo
sem bila danes, samo ne veã Ïenska in mati, pa ãe-