Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
184
55.
BESeDA
S tal je tam, tovari‰, ves zgrban in ‰e bolj droban, kot
je prihajal ponavadi. Ple‰a se mu je zaradi zama-
‰ãenih in upadlih las samo ‰e poveãala, tako, da je bila
njegova glava od daleã videti kot narobe obrnjena hru-
‰kasta Ïarnica. Padlo je v oãi tudi, da so bili preveliki
usnjeni ãevlji ‰e zmeraj brez vezalk. Pa vendar ni to, vsaj
na pogled, nikogar tu pod napu‰ãem posebej ganilo. Pogledovali
so sicer moÏje vsak po svoje, Pavlica Ïmirkajoã
in izpod ãela, Gaja‰ ‰iroko in naravnost, Batistuta posmrkajoã
in s prsti okoli nosa, Malaãiãi pa skorajda Ïe
pod veke, a res zganil se ni nobeden.
Dober veãer, deãki, je krehnil Zobar, ko je potem pristopil
za nekaj kratkih podrsavajoãih korakov.
Tovari‰ija je molãala.
Zatacal je v negotovosti, si dvignil hlaãe, ki so bile najverjetneje
brez pasu, in si otepajoã popravil suknjiã.
Nato se je znova nekako po pasje zazrl k omizju in je
nekaj dolgih, teÏkih trenutkov zaman ãakal. Pri‰el sem,
je nato spet krehnil. Pri‰el sem samo zato, da vam povem,
kako je v resnici bilo, je zdrdral z od Ïalosti ali joka
po‰kodovanim glasom. Da ne boste mislili, da sem res