Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
tako v zadregi pred Ïenskami, saj sem sicer ponavadi
zlahka izna‰el priloÏnost, ki je zbliÏevala in tudi zasvajala.
Tokrat sem bil Ïe od zaãetka povsem na robu. Zdel
sem se sebi kot golobrad vajenec, ki se ‰ele uãi v kateri
smeri se odvijajo vijaki. Obilno slino, ki se mi je nabirala
v ustih, ker je paã nisem upal izpljuniti, sem ãutil kot
mazivo za zatajevano in zajãje jutranje drkanje. Za povrh
se mi je seveda zdelo, da me tudi ona vidi natanko
takega. Sicer pa: saj sem bil res samo vajenec. Razdalja
od zama‰ãenega ja‰ka pred delavnico pa do mizice pod
napu‰ãem, kjer si je Bronja pravkar priÏgala ponujeno
delavsko cigareto, je bila tudi zares razseÏnost, ki je loãevala
in opominjala.
Lovil se je tu za glavo, kot bi bila najmanj totalka, je
dejal mojster in je oãitno imel v mislih nekoga, ki ga je
skrbelo zaradi njenega po‰kodovanega avta.
Slona dela iz muhe, je planila. âe pa bi zaradi njegove
neumnosti pogorela hi‰a, bi pa bila to boÏja volja.
Ja, je prikimal. Tako je to z mo‰kimi, je skomignil, meni
pa sploh ni ‰lo v glavo, da je tako zlahka zatajil vso
svojo poprej‰njo muÏevnost. A tudi tak je bil Gaja‰: vãasih
je zlahka pihnil na du‰o. Ona pa je bila, res, kot bi
hodila ãista du‰a naokoli in sijala z vso svojo nedoumljivo
popolnostjo. In bilo mi je neznansko lepo v njenem
magnetizmu tudi ‰e potem, ko sem se pri delu do krvi
u‰ãipnil v palec.
25