Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK
206
BESeDA
Ko bi bil lahko kdaj na pravi strani, bi bil gotovo uspe‰en,
je menila.
Kot da zdaj ni? sem pokazal s kozarcem okoli.
Zdaj paã Ïe sam veã ne ve, kaj je njegovo in kaj ne, je
zmignila. âe bo ostal za dalj ãasa tam notri, se bo marsikaj
tu sesulo, je vzdihnila. Vsak bo takrat terjal svoje,
nihãe pa ne bo vraãal njegovega.
Torej si le Ïeli‰, da bi pri‰el ãimprej ven? sem jo dreznil.
Vzela mi je kozarec in srebnila.
Prebral sem ji v oãeh, da mi je zaradi vpra‰anja zamerila.
Zazrla se je v prazno in ‰ele ãez ãas s spremenjenim
glasom rekla: Pravzaprav pa si res ne Ïelim. Preveã se je
Ïe nabralo slabega. Vem tudi, da sem za svojo norost Ïe
zdavnaj odplaãala...
Stala je pred menoj bosa in za spoznanje razkoraãena,
kakor bi si nadvse Ïelela ãutiti tla pod nogami. Lica
so se ji v tej nenadni zresnjenosti zoÏila in nosnice so se
ji raz‰irile, da sem sli‰al, kako je dihala na robu joka. Bila
je zdaj, ta moja Bronja, spet ãisto neka tretja. Narisal
sem ji s kazalcem ãrto od ustnic do trebuha. Bila je to
dolga dolga potka tam od kotka, kjer so se zmeraj najbolj
smejala njena usta, ki je drsela preko brade in po
vratu, dokler ni med dojkama za‰la v sku‰njavo, da bi