Číslo 1 - Slavistický ústav Jána Stanislava SAV

SLAVICA SLOVACA • ROČNÍK 47 • 2012 • ČÍSLO 1
SAŠA VOJTECHOVÁ POKLAČ ∗
Dolenjska narečna skupina v jezikoslovni literaturi
VOJTECHOVÁ POKLAČ, S.: The Dolenjska sub-dialects in the linguistic literature. Slavica Slovaca, 47, 2012,
No. 1, pp. 36-49 (Bratislava).
The article introduces the history of the research into the biggest Slovenian sub-dialect group, i.e. the Dolenjska
sub-dialects. The subject kept arousing interest from the 16th century mainly in the Slovenian as well as the wider
European territory. The article brings a commented overview of the research into Slovenian dialects paying special
attention to the research into the Dolenjska and East-Dolenjska sub-dialects and dialectological phenomena related to
the sub-dialects in question.
Slovenian dialects, classification of Slovenian dialects, Dolenjska sub-dialects.
Slovenski jezik, ki je prisoten na ozemlju, velikem približno 20.000 km 2 , in ki ga v vsakodnevnem
sporazumevanju uporablja še nekaj 100.000 ljudi zunaj slovenskih meja, je narečno zelo
razčlenjen. Po več poskusih klasifikacije slovenskih narečij je danes veljavna Logar-Riglerjeva, 1
izpeljana na podlagi splošnega slušnega vtisa in ima sedem osnovnih narečnih skupin in mešane
kočevske govore. Zaradi izbranega kriterija se je prav dolenjska narečna skupina najbolj skrčila,
saj je notranjsko narečje (ter tudi jezikovno mešana istrsko in čiško narečje) pripadlo primorski,
posavsko pa štajerski narečni skupini, čeprav imata vse starejše narečne razvoje dolenjske. 2
Primož Trubar je bil prvi, ki se je zavedal narečne razčlenjenosti slovenskega jezika. Leta
1555 je v delu Ta evangeli svetiga Matevsha v Posvetilu zapisal, da večina prebivalcev zna samo
slovensko, zaradi česar naj bi nastajala besedila v tem jeziku. Opozoril je, da se slovenski jezik
ne govori povsod enako. 3
Ramovš meni, da pri tem Trubar ni mislil samo na leksične razlike, saj se je fonetičnih gotovo
tudi zavedal, predvsem pa se ta njegova preprosta, a vendar točna izjava, nanaša na splošni slušni
vtis posameznih narečij. Po Ramovševem mnenju bi bilo namreč drugače težko razumeti, kako
je mogel skoraj do pike natančno navesti vsa osnovna slovenska narečja. 4
∗
Mg. Saša Vojtechová Poklač, PhD., Katedra slovanských filológií, Filozofická fakulta Univerzity Komenského,
Gondova 2, 814 99 Bratislava.
1
Karta slovenskih narečij 1:500 000. (Kartografsko gradivo). Karto priredila T. Logar, J. Rigler. Besedilo T. Logar.
Ljubljana : DDU Univerzum 1983.
2
RIGLER, Jakob: Dolenjsko narečje. In: Zbrani spisi I. Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. Ljubljana :
Založba ZRC, ZRC SAZU 2001, s. 229.
3
»Kadar ta Slouenski Jeſig ſe pouſod glih inu veni vishi ne gouori, drigazhi gouore sdoſtimi beſſedami Cranzi, drigazhi
Coroshzi, drigazhi Shtajerij inu Dolenci tar Beſiaki, drigazhi Krashouci inu Iſtriani, drigazhi Crouati.«
4
Povzeto po RAMOVŠ, Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. VII, Dialekti. Ljubljana : Učiteljska tiskarna
1935, s. XI.
36