Číslo 1 - Slavistický ústav Jána Stanislava SAV

8 narečnih besedil, od katerih je en vzhodnodolenjski (Šentrupert, zapisovalka Vera Smole). Po
Logarju 42 ima dolenjščina dolge in kratke naglašene samoglasnike, od katerih so prvi ali rastoči
ali padajoči (intonacijsko poudarjanje), drugi pa imajo dinamičen poudarek in se nahajajo
samo v zadnjih ali edinih besednih zlogih. V skrajnih vzhodnih in zahodnih dolenjskih govorih
sta prevladala dinamično poudarjanje in premik poudarka v tipu məgˈla > ˈməgla, bəˈzəg >
ˈbəzəg. Dolenjski sistem dolgih samoglasnikov je monoftongično-diftongičen, je nehomogen in
se spreminja iz govora v govor. Podobno je tudi s sistemom kratkih samoglasnikov. Logar je bil
mnenja, 43 da dolenjščina ukanja v prednaglasnih zlogih ne pozna. Zlasti v severnih dolenjskih
govorih je prisotno pred- in ponaglasno akanje ter akanje v kratkih zlogih. Dolenjsko narečje je
z vidika razvoja soglasnikov arhaično, saj ne pozna švapanja, sekundarne palatalizacije, narečje
je ohranilo prvotno skupino šč, zveneči nezvočniki pred pavzo so postali nezveneči, izgovor
mehkonebnega zapornika g ostaja, razvoj palatalnega ń je šel v smeri, da dolenjščina ohranja
njegovo mehkost, palatalni ĺ pa otrdi. Dolenjsko narečje je v oblikoslovju bolj arhaično, saj je
maskulinizacija nevter zelo redka.
Jakob Rigler je eden izmed redkih narečjeslovcev, ki so pisali o dolenjščini, predvsem o
osrednji dolenjščini. Izpostaviti je treba članek Karakteristika glasoslovja v govoru Ribnice na
Dolenjskem, v katerem predstavi temeljne glasoslovne značilnosti govora. Članek je sicer izšel
šele leta 1986, napisan pa je bil 1952 Rigler. 44 V uvodnem delu predstavi kraj. V nehistoričnem
delu ga zanima stanje v samoglasniškem in soglasniškem sestavu, pri čemer uporablja sinhron
pristop obravnave. Tu je treba opozoriti, da pozna govor tudi akanje (pred tem so pisali, da ga
ne), in sicer -om > -am, pa tudi v besedah, kjer je v ponaglasnem zlogu a (pusada, puraka). 45 V
diahronem delu piše Rigler o razvoju samoglasnikov in soglasnikov v govoru Ribnice 46 .
Riglerjeva razprava Glasoslovni razvoj predlogov in predpon na, za, nad je izšla leta 1959/60
v Slavistični reviji. V njej opozori na prehod a > e v teh predlogih predvsem v JZ delu osrednje
dolenjščine. Ugotavlja vzroke, ki so privedli do takšnega stanja. S tem sta se pred njim ukvarjala
že Škrabec in Ramovš. Za razliko od Ramovša, ki je od dolenjskega pojava ločil od notranjskega,
ker naj bi po njegovem mnenju nastopal samo pod sekundarnim naglasom, in ga povezal
s kraškim pojavom tipa kdit < kdit < kdit, je Rigler ugotovil, da je potrebno notranjske in
dolenjske primere obravnavati na enak način. 47
Leta 1981 je za Fonološke opise prispeval fonološki opis Ribnice na Dolenjskem, ki je bila
vključena kot 14. točka v mreži krajev za Slovanski lingvistični atlas (OLA).
Vera Smole v Predgovoru Zbranih spisov 1 – Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave
poudarja, da je Riglerjeva razprava Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu
s podnaslovom Referat za mednarodni slavistični kongres v Sofiji 1963 »temeljn[a] strukturalno
zasnovan[a] povzemaln[a] študij[a] o razvoju slovenskega vokalizma«. Razprava je skupaj s Pripombami
k Pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, ki so izšle leta 1967, »najpomembnejša
povojna sinteza razvoja slovenskega vokalizma od zadnje stopnje praslovanščine
do bogate raznovrstnosti v današnjih slovenskih narečjih«. V četrtem poglavju pričujočega dela
42
LOGAR, Tine: Slovenska narečja. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga 1993, s. 111.
43
Prav tam, s. 112.
44
RIGLER, Jakob: Karakteristika glasoslovja v govoru Ribnice na Dolenjskem. In: Zbrani spisi I. Jezikovnozgodovinske
in dialektološke razprave. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU 2001, s. 169.
45
Prav tam, s. 170-171.
46
Prav tam, s. 173-192.
47
RIGLER, Jakob: Glasoslovni razvoj predlogov in predpon na, za, nad. In: Zbrani spisi I. Jezikovnozgodovinske in
dialektološke razprave. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU 2001, s. 139-142.
45