Číslo 1 - Slavistický ústav Jána Stanislava SAV

V nadaljevanju je s sinhrono metodo predstavila današnje stanje samoglasnikov in soglasnikov v
govoru vasi Šentrupert, prikaz pa je obogatila s številnimi primeri in samoglasniškimi trikotniki
dolgih in kratkih naglašenih ter nenaglašenih samoglasnikov. 55 V. Smole je opozorila na do takrat
še neznano diftongizacijo kratkih e in o, ki je v tem govoru tudi v izglasju. V diahronem delu
razprave je predstavila narečne glasovne razvoje in prikazala, kako se v šentruperskem govoru
prepletajo splošnodolenjski narečni pojavi z vzhodnodolenjskimi in krajevnimi posebnostmi. 56
Med splošnodolenjske spadajo sovpad refleksov za e in ę v vseh zlogih, ǫ in novoakutiranega o v
dolgih in kratkih naglašenih zlogih, enaka sta tudi refleksa za dolgi u in cirkumflektirani o, v dolgi
zlogih se ě ni izenačil z nobenim drugim samoglasnikom in je ohranil svojo individualnost. Za
dolenjska narečja je značilno, da so ohranjena kvanitetna in intonacijska nasprotja v vseh zlogih.
Tudi slušni vtis se po avtoričinem mnenju od Ramovša naprej ni bistveno spremenil. V zadnjem
delu jo zanima predvsem naglas, in sicer kvantiteta, in mesto naglasa in tonemskost.
Vera Smole je leta 1998 v Jezikoslovnih zapiskih objavila Fonološki opis govora vasi Šentrupert
(SLA 262), ki je nastal na podlagi gradiva, zbranega v letih 1985-1994. Fonološki opis
tega govora, ki zelo podrobno prikaže narečne pojave, »lahko služi tudi kot vzorec za izdelavo
popolnih ali samo diferencialnih fonoloških opisov drugih vzhodnodolenjskih govorov«. 57
V. Smole je leta 1999 objavila razpravo z naslovom Šentjernejski govor, ki je tudi eden izmed
krajevnih govorov vzhodnodolenjskega podnarečja. Avtorica na nekoliko drugačen način predstavi
dolge in kratke samoglasnike, soglasnike, naglasne premike in tonemskost v krajevnem
govoru. Prispevek obogati tudi s fonetičnim prepisom pripovedi.
Istega leta je izšel njen članek Je govor Kostanjevice na Krki res vzhodnodolenjski? V njem
skuša avtorica odgovoriti na vprašanje, ki se zastavlja ob pogledu na Logar-Riglerjevo ter Ramovševo
karto slovenskih narečij. Prva karta Kostanjevico na Krki še umešča med dolenjske
govore, starejša Ramovševa pa ne. Po mnenju avtorice bi lahko govor tega mesta že uvrstili v
posavsko narečje, kar skuša dokazati z glasoslovnim opisom. Ugotavlja, da dolgi samoglasniki
še zelo odražajo dolenjsko osnovo, nekoliko odstopa samo razvoj ě. Pri kratkih samoglasnikih
je že več odstopanj od dolenjščine, saj v govoru ni več položajnega akanja in ukanja, prav tako
ne preglasa. Kostanjeviški govor je izgubil tonemska nasprotja, čeprav se tu pa tam še sliši
kakšna akutirana intonacija, po slušnem vtisu in ritmu govora pa se govor že močno približuje
posavskim. V. Smole je o govoru Kostanjevice na Krki pisala tudi v članku z naslovom Govor
Kostanjevice na Krki in okoliških vasi, ki je izšel leta 2003.
Vero Smole na glasoslovni ravnini zanimajo tudi nekateri specifični pojavi v razvoju kratkih
samoglasnikov, ki so odvisni od soglasniškega okolja (položajno akanje, ukanje in preglas) ter
jim skuša določiti zemljepisni obseg. Leta 1997 sta izšla članka Sovplivanje samoglasnikov in
soglasnikov v vzhodnodolenjskih govorih in Pozicijski razvoj kratkih o in ǫ v vzhodnodolenjskih
govorih. V govoru Šentruperta sta položajno akanje in položajno ukanje razvita do največje
mere, tako da je lahko podlaga za obravnavo narečnih pojavov znotraj kratkega vokalizma tako
v vzhodnodolenjskem podnarečju kot v drugih narečjih z vsaj deloma podobnimi pojavi.
Poleg glasovne podobe vzhodnodolenjskih govorov obravnava Vera Smole oblikoslovne in
oblikotvorne pojave, in sicer v Sklanjatve samostalnikov ženskega spola v vzhodnodolenjskem
šentruperskem govoru v primerjavi s knjižnim jezikom (1993) in v Tonemski naglas glagolskih
oblik v šentruperskem govoru (1996). 58 Vera Smole je v članku Tesarska terminologija v Mirnski
55
SMOLE, Vera: Govor vasi Šentrupert in okolice. In: Razprave – Dissertationes XIII. Ljubljana : SAZU 1990, s. 257-263.
56
Prav tam, s. 263-270.
57
SMOLE, Vera: Fonološki opis govora vasi Šentrupert. In: Jezikoslovni zapiski inštituta za slovenski jezik, 4. Ljubljana
: ZRC SAZU 1998, s. 73.
47