Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov300Spremenljivka LITO; porazdelitev: normalnaKolmogorov-Smirnov d = 0,4780434, p < 0,01250200Št. plazov1501005000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18Litološka enotaPričakovanoSlika 4.33 – Krivulja pojavljanja vseh plazov v odvisnosti od litološke enote. S črto jeprikazana teoretična porazdelitev glede na vrednosti ozadja ( x = 8,922924, δ 2 =42,25776).Pri natančnejšem ogledu pomembnosti litoloških enot, prikazanih v spodnjipreglednici (Preglednica 4.28), kjer so enote razvrščene po velikosti (D-P) 2 /P, se samoše potrdi že prej omenjen trend. V drugem stolpcu “D-P” je podana razlika meddejansko in pričakovano frekvenco plazov v dani litološki enoti, v tretjem vrednosti χ 2testa in v zadnjem stolpcu “Ocena stabilnosti” so podane ocenjene vrednostistabilnosti enot na osnovi vrednosti χ 2 testa. Najstabilnejše enote so bile ocenjene znajvišjo oceno – 5, najmanj stabilne enote pa najnižjo – 1. Vsi inženirskogeološkiopisi enot v nadaljnjem besedilu se nanašajo na lastnosti, podane v podpoglavju3.3.4.4. Največji pozitivni vpliv na pojave plazenj ima enota, ki združuje “glinasteskrilavce” in podrejeno druge kamnine. “Glinasti skrilavci” sodijo med mehke dosrednjetrdne, močno erozivne in plazljive kamnine z debelim preperinskim pokrovom.Sledijo jim pobočni grušči, kar ne preseneča, saj so to nesprijete in zato močnoplazljive zemljine. Locirani so na pobočjih z razmeroma velikimi nakloni. Naslednjetri enote, psevdoziljski skladi, peščenjaki, “glinasti skrilavci”, alevroliti, konglomeratiin laporji ter peščenjaki, argiliti in tufi, so po inženirskogeoloških lastnostih precejpodobne “glinastim skrilavcem”. Kot zadnja enota, pri kateri je opaziti pozitivnopovezavo s pojavi plazenj, so kisli in bazični piroklastiti. Te kamnine so same po sebitrdne in srednje plazljive, vendar pa so občutljive na preperevanje in prisotnost vode.Srednje debel preperinski pokrov, ki nastaja na njih, lahko zato hitro splazi. Jezerski inbarjanski sedimenti so precej nestabilne kamnine oz. zemljine, a so, zaradi pojavljanjana ravnih predelih, plazovi v njih zelo redki. V flišu se plazovi pojavljajo v odvisnostiod zastopanosti laporne in peščene komponente. Več ko je prve, večja je možnostnastankov plazov. Na obravnavanem območju se v plasteh fliša pojavlja le en plaz, karpa je lahko tudi vzrok pojavljanja kamnine v ozkih pasovih. Morene in breče so bilezdružene zaradi njunih sorodnih lastnosti, v njih pa so pojavi plazenj zelo redki.Lokalne porušitve so lahko tudi podori. Območja apnencev, lapornih apnencev in82 Geološki zavod Slovenije