Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovRazredDefinicija3.3.5. Ledeniki in večni sneg Površine, ki jih pokrivajo ledeniki ali večni sneg.4. Močvirja4.1. Celinska močvirja Negozdne površine, ki so deloma, sezonsko ali stalno zasičene z vodo. Voda lahkomiruje ali se giblje.4.1.1. Celinska barja Nizko ležeče površine, pozimi so navadno preplavljene. Skozi vse leto so bolj alimanj zasičene z vodo.4.1.2. Šotišča Šotišča, ki jih večinoma tvori razpadel šotni mah ali drugo rastje. Šotišče je lahkoizkoriščeno ali ne.4.2. Obalna močvirja Negozdne površine, ki so glede na plimo sezonsko ali stalno zasičene s brakično alimorsko vodo.4.2.1. Slana močvirja Poraščene nizko ležeče površine, nad nivojem plime, izpostavljene poplavljanjumorja. Pogosto se že zapolnjujejo in jih zarašča halofitno rastje.4.2.2. Soline Aktivne ali že deloma opuščene soline. Deli slanih močvirij, ki jih izkoriščajo zapridelovanje soli z izhlapevanjem vode. Soline je mogoče jasno ločiti od okoliškegamočvirja po sistemu polj in nasipov.4.2.3. Pas plimovanja V splošnem neporasla področja blata, peska ali skal, ki ležijo med nivojema plime inoseke. 0 m plastnice na kartah.5. Vode5.1. Celinske vode5.1.1. Vodotoki in kanali Naravni ali umetni vodotoki, ki služijo za odvajanje vode. Vključuje kanale.5.1.2. Mirujoča voda Naravne ali umetne vodne ploskve.5.2. Morje5.2.1. Obalne lagune Neporasle ploskve slanih ali brakičnih voda, ki so ločene od morja z jeziki kopnegaali podobnimi topografskimi oblikami. Te vode so lahko na nekaterih mestihpovezane z morjem skozi celo leto ali samo občasno.5.2.2. Rečna ustja Rečna ustja v območju plimovanja.5.2.3. Morje in ocean Območje od najnižje točke oseke proti morju.Na obravnavanem območju se razprostira le 14 razredov, predstavljenih v spodnjipreglednici (Preglednica 3.14). Kar dobri dve tretjini ozemlja pokrivajo gozdovi, ki paso, za razliko od razdelitve pri rabi tal, podrobneje razdeljeni na listnate, iglaste inmešane. Kmetijske površine in pašniki obsegajo slabih 21 % površja, drugi razredi papokrivajo le 2,5 % površja obravnavanega območja.Preglednica 3.14 – Prisotnost površinskih razredov CORINE na obravnavanem območju.Razred Razred - opis A (km 2 ) A (%)112 Nesklenjene urbane površine 21,52 0,95 %121 Industrija, trgovina 3,38 0,15 %131 Dnevni kopi, kamnolomi 0,16 0,01 %211 Nenamakane njivske površine 25,1 1,11 %212 Namakane njivske površine 0,19 0,01 %231 Pašniki 74,39 3,28 %242 Kmetijske površine drobnoposestniške strukture 291,78 12,87 %243 Pretežno kmetijske površine z večjimi območji naravne vegetacije 105,25 4,64 %311 Listnati gozd 804,16 35,47 %312 Iglasti gozd 315,00 13,90%313 Mešani gozd 618,53 27,28 %321 Naravni travniki 5,88 0,26 %324 Grmičast gozd 1,10 0,05 %511 Vodotoki in kanali 0,51 0,02 %Podatki so bili pred klasifikacijo v posamezne površinske razrede generalizirani –izločeni so bili poligoni, manjši od 25 ha (500 × 500 m). Rezultati so zaradi načinaklasifikacije (subjektivna interpretacija) podvrženi vplivu človeškega dejavnika inmožnosti določenih napak.Geološki zavod Slovenije 45