Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovpojavljanja plazov od nadmorske višine. Rezultati Studentovega t testa se ponekod močnorazlikujejo od rezultatov testov neparametrične statistike (χ 2 in Kolmogorov-Smirnovtest), kar je posledica porazdelitve populacije, ki ni vedno idealno normalna. Vsled temuje uporaba rezultatov testov neparametrične statistike pri izbiri podatkov za nadaljnjoobdelavo najbolj logična med vsemi, saj se najbolj prilagaja porazdelitvi populacije zaposamezne spremenljivke, ki predstavljajo vrednosti ozadja.4.11. ZaključkiPlazovi se za razliko od drugih naravnih pojavov, npr. poplav ali potresov, na isti lokacijipojavljajo redko oz. v nepravilnih časovnih intervalih. Zaradi tega je ugotavljanjeverjetnosti in lokacije njihovega pojavljanja s standardnimi statističnimi metodamivprašljivo, pri določanju vplivnih dejavnikov pa se pojavljajo močno subjektivne ocene.Rezultati tako ne morejo biti testirani, temveč so lahko le kritično ocenjeni (ResourcesInventory Committee, 1997). Kljub vsemu je treba podatke ovrednotiti, za kar so biliuporabljeni testi neparametrične statistike (χ 2 in Kolmogorov-Smirnov test) in testiklasične statistike zveznih spremenljivk (Studentov t test). Rezultati se nekolikorazlikujejo glede na teste, predvsem v primerih, ko so testirane vrednosti blizu kritičnih.Kot že omenjeno, je za testiranje različnosti porazdelitve vzorca od porazdelitvepopulacije najprimernejši Kolmogorov-Smirnov test, saj je neodvisen od razdelitvepodatkov v razrede, kot je to treba pri testu χ 2 . Modeli napovedovanja plazovitih območijso predstavljeni v šestem poglavju.V četrtem poglavju so bili predstavljeni prostorski podatki – dejavniki, za katere literaturatrdi, da dolgoročno vplivajo na pojavljanje plazovitih območij. Te ocene temeljijo nameritvah in dolgoletnih izkušnjah. Cilj tega poglavja je bil pokazati pomembnostprostorskih dejavnikov (podatkovnih slojev) pri pojavljanju plazovitih območij.Z univariatno statistiko je bila analizirana in ocenjena pomembnost predstavljenihprostorskih podatkov, digitalnega modela višin in njegovih izpeljank (naklonov,ukrivljenosti in usmerjenosti pobočij), litologije, oddaljenosti od strukturnih elementov,geoloških mej in od površinskih vod ter pomembnost površinskih tipov. Rezultati sopokazali, da so za pojavljanje plazov značilno pomembni prostorski podatki o naklonu inukrivljenosti pobočij, oddaljenost od geoloških mej in oddaljenost od površinskih tokov.Spremenljivka litologija prav tako vpliva na pojavljanje plazov, saj litološke enote ssvojimi lastnostmi vplivajo na stabilnost terena in pogojujejo njegovo oblikovanje odsamega začetka izoblikovanja površja. Površinski tipi, ki so posledica izkoriščanja krajine,pogojujejo pojavljanje plazov in so od vseh spremenljivk najbolj povezani s človeškimdejavnikom. Lastnost, povezana s površinskimi tipi, ki najbolj vpliva na pojavljanjeplazov, je tip vegetacije. Značilni vpliv spremenljivke oddaljenost od strukturnihelementov je vprašljiv, vpliv usmerjenosti pobočij pa je zanemarljiv oz. neznačilen.Dejavnik nadmorska višina lokacij kaže na navidezno odvisnost, zaradi načina kartiranjaplazov. Preglednica 4.59 podaja stopnje tveganja privzetja statistično značilnega vplivaspremenljivke na pojavljanje plazov. Interval zaupanja je α = 95 % (p kritična = 0,05).Geološki zavod Slovenije 119