Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovTip plazu 5χ 2 = 16,5617 df = 14 p < 0,28035Razred Dejan. plazov Prič. plazov D – P χ 2 = (D-P) 2 /P8°–11° 5 4,2 0,8 0,152811°–14° 3 5,3 –2,3 0,988114°–17° 8 6,3 1,7 0,464117°–20° 12 6,6 5,4 4,443520°–23° 6 6,1 –0,1 0,003123°–26° 7 5,2 1,8 0,619826°–29° 7 4,3 2,7 1,703029°–32° 3 3,4 –0,4 0,056632°–35° 1 2,5 –1,5 0,935835°–38° 2 1,5 0,5 0,145038°–41° 1 1,3 0,3 0,112941°–62° 0 0,4 –0,4 0,4543Σ 60 60 0 16,561714Tip plazu 5Št. plazov1210864200-2 2-5 5-8 8-11 11-14 14-17 17-20 20-23 23-26 26-29 29-32 32-35 35-38 38-41 41-62Naklon pobočij (stopinje)Dejan. plazov Prič. plazovSlika 4.8 – Korelacija pojavov trenutnih zdrsov glede na naklon pobočja.Glede na različne tipe plazenj je najprimernejša določitev vrednosti sprožilnega kótaznotraj posameznega razreda, oziroma tipa plazenja. Ne glede na razdelitev je možnozaključiti, da se vrednosti kritičnega kóta nagiba pobočja gibljejo med 11° in 14°, karpomeni, da je kritični kót podoben tistemu, ki so ga določili v drugih raziskavah natem področju. Avtorji (Nilsen et al., 1979; Carrara, 1983; Resources InventoryCommittee, 1997; Chung & Fabbri, 1999; Syarief et al. 1999; Rautela, 1999; Dhakalet al., 2000) so določili kritični kót med 10° in 15°, OAS (1991), Jäger & Wieczorek(1994) in Richetti (2000) pa so kritični kot v izrednih razmerah ocenili celo nižje, naokoli 6°. Slednji rezultati kritičnih kotov so značilni za bolj nekoherentne zemljine, kipa jih na obravnavanem območju ni zaslediti.4.4.2. Višinska lega opazovanih plazenj in orientacija oz. usmerjenost pobočijnjihovega pojavljanjaIzpostavljenost pobočij padavinam, osončenosti ali zmrzali je povezana z njihovoorientacijo in višinsko lego. Prisojna oz. južna pobočja so bolj izpostavljenaGeološki zavod Slovenije 59