Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov• napovedljivost pojava: če je pojav možno predvideti, tako časovno kot v prostoru, semu lahko izognemo, oziroma pravočasno reagiramo (nizka stopnja ogrožanja) inobratno, če ga ne moremo, potem je stopnja ogrožanja visoka,• stopnja poznavanja terena in možnih nastanka ogrožajočih pojavov: kadar je terendobro raziskan in so obstoječi pojavi registrirani in proučeni, je napoved ogroženostina območjih, kjer še ni pojava, bolj zanesljiva.Dr. Marko Komac želi v monografiji z uporabo modernih statističnih orodij, uporabljenih naprostorskih podatkih iz različnih virov za območje zahodno od Ljubljane s prostorskonapovedjo tveganja zmanjšati stopnjo ogroženosti pred plazovi. Tipi plazov, ki nastopajo natem območju terena spadajo predvsem v zemljinske in preperinske plazove ter usade.V raznoliki Sloveniji, na drugih območjih nastopajo tudi drugi tipi plazenja. Tudi za njih botreba, s podobnimi orodji kot jih je uporabil avtor, izdelati napovedi tveganja in na tej osnovipredvideti ukrepe zaščite pred njimi. Glavne vrste plazenja po stopnji ogrožanja delimo na:Porušitve v hribinah so značilne za naš alpski svet, Karavanke, za soteske vzdolž največjihrek kot je soteska Save med Litijo in Hrastnikom, za območja skalnih narivov, kot je Trnovskigozd. Pogoj za njihov nastanek je zelo strmo ali vertikalno skalno pobočje, ki ga gradirazpokana kompaktna hribina. Porušitve v hribinah delimo na:Hribinski zdrsi po šibki ploskvi diskontinuitete v hribini (ravninski in klinasti):So težko napovedljivi; od majhnih do velikih dimenzij; najpogosteje nastane nenadenhiter zdrs pri čemer celotna masa naenkrat zdrsne; redkeje nastopajo zdrsi po valovitiploskvi v več zaporednih časovnih intervalih z vmesnimi premori; pogostost nastankahribinskih zdrsov pada z velikostjo pojava; sprožitelj pojava je pogosto potres, obkaterem lahko nastanejo ogromni katastrofalni pojavi,Hribinski (kamninski) podori ob subvertikalnih stenah iz trdne kamnine:So težko napovedljivi, posebno čas, ko bo podor nastal; od ogromnih do majhnihpojavov; hitrost gibanja je zaradi navpičnega padanja blokov, skal in kamnov blizuprostemu padu; zgodijo se lahko visoko v alpskih stenah nad dolino; ponavadi so vmanj naseljenem hribovitem svetu; pojav je težko napovedljiv, čeprav se ogroženaobmočja lahko definira. V Sloveniji nastopajo predvsem v alpskem svetu.Drsenje, prevračanje, kotaljenje in padanje posameznih blokov in kamnov ter zdrsi gruščapreko strmih hribinskih brežin:Pogost pojav pod strmimi skalnimi pobočji, ki največ ogroža ceste, ki tečejo podnjimi. Glede na velikost padajočih skalnih kosov ločimo padanje kamnov (do 1dm 3 ),skal (do 1 m 3 ) in blokov (nad 1 m 3 ). Padanje kamnov, skal in blokov se v Slovenijidogaja povsod tam, kjer nastopajo zelo strma pobočja v hribovitem in alpskem svetuin so na pobočjih kamnine odkrite, tako da fizikalno preperevajo.Porušitve v zemljinah delimo na:Plazenje po pogojenih conah (ali ploskvah) v zemljini ali na kontaktu zemljine s podložnohribino:Najbolj pogosta plazenja v Sloveniji, ki nastanejo z gibanjem pobočnegapreperinskega materiala po matični podlagi, ki je iz kamnine, ki je podvrženaintenzivnemu preperevanju.Predgovor - IIGeološki zavod Slovenije