Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovlokacijami plazov in so bili predstavljeni v poglavju, ki opisuje univariatne statistične analize.To je pričakovano, saj so tu predstavljeni rezultati vezani na podatke glavnih pobočnih enot. Zizdelanimi napovedovalnimi modeli je bila dosežena visoka zanesljivost napovedovanjaplazov, obenem pa moramo poudariti, da rezultati zanesljivosti temeljijo na vzorcu 614-ihplazov.Kot končni cilj, ki predstavlja uporabni del raziskave, je bil podati še oceno ogroženostiprebivalstva in cestišč na osnovi modelov tveganj pred plazovi. Na obravnavanem ozemljuprebiva okoli 135000 ljudi, od katerih jih majhen delež (< 3 %) živi na zelo ogroženihobmočjih. Na ogroženih območjih živi med 20 in 25 % prebivalcev obravnavanega ozemlja.Največjo grožnjo predstavljajo počasna plazenja, najmanjšo pa trenutni zdrsi. Tudi deležcestišč, ki poteka preko zelo ogroženih območij se giblje okoli 3 %, delež cestišč, ki leži naogroženih območjih pa znaša dobro polovico vseh cestišč.Pokazano je bilo, da je mogoče, z upoštevanjem pomembnejših prostorskih dejavnikov,izdelati zanesljiv model napovedi pojavljanja plazov in določiti območja z večjim tveganjem.V ta namen so bili uspešno uporabljeni obstoječi prostorski podatki večje ločljivosti inpodatki z visokoločljivih visokospektralnih satelitskih podob. Na območju Slovenije oz.njenega dela je to delo prvi poskus statističnega pristopa k reševanju problematikenapovedovanja pojavov plazov in prvi poskus izdelave karte nevarnosti zaradi plazov naosnovi statističnih metod.Tekom raziskav in analiz so se porajala nova vprašanja, ki kličejo k iskanju odgovorov znadaljevanjem raziskav. V nadaljnjih raziskavah bi bilo tako smotrno:• proučiti uporabnosti drugih metod združevanja visokospektralnih in visokoličljivihpodob,• izpopolniti metode nadzorovane in nenadzorovane klasifikacije,• določiti še podrobnejšo klasifikacijo površinskih tipov ter opredeliti njihovorelacijo z vegetacijo, geologijo in talnimi tipi,• pri izdelavi napovedovalnih modelov uporabiti tudi podatke o vpadu plasti innjihov položaj glede na pobočje,• natančneje opredeliti ločnico med plazovi in neplazovi ter• doreči odnos med geološkimi in drugimi prostorskimi podatki, zlasti pri napoveditveganj pred plazovi.Predstavljena metoda izdelave kart tveganja pred plazovi je uporabna pri izdelavi prostorskihplanov, pri načrtovanju vzdrževalnih del cestišč in celo pri določitvi osnove za zavarovalnepremije na nepremičninah. Uporaba kart tveganja je široka zaradi enostavnosti prikaza inrazlage oznak. Ne uporablja fizikalnih temveč opisne vrednosti, s čimer je razumljivejša širšijavnosti, ki je tudi potencialno njen glavni uporabnik. Zavedati se je treba dejstva, da bočlovek s svojimi dejanji vedno posegal v naravo in, da se bo ta vedno “upirala po svojihnajboljših močeh”. Z razumevanjem naravnih pogojev in danosti se je mogoče v večji meriizogniti neprijetnim posledicam nepremišljenih posegov v prostor.Geološki zavod Slovenije 209